Gobarjenje 2020

Začel/a klavir, 04 Januar 2020, 17:15

Prejšnja tema - Naslednja tema

gusar76

Včeraj je bilo spet nekaj poznojesenskih za pobrati tudi pri nas. Vitezovke, sivke, še vedno je veliko lijastih lisičk... sicer je težko reči, da rastejo, saj so vse do zadnje zmznjene!  :D

kobanc

Nad 800m so že zelo "utrujene".

kobanc

Še konec novembra izgledajo prav lepe.

kobanc

Še vedno naletim na njih, čeprav jih ne iščem. Posušene, pomrznjene,...

Ta Pravi Gobar

Kobanc, kak lep pogled na krasno hribovje.  Žal se spravljajo z vetrnimi elektrarnami nad tako idilo - Frajhajm, nad hotelom Zarja na Pohorju bi radi sredi nedotaknjenih gozdov zgradili 5 komadov 140 metrov visokih. So že spraševali lastnika, če se strinja s tem. Ne vem, kakšna ekološka energija je to, če jo morajo graditi sredi narave.  Za zmanjšanje količine CO2 v ozračju je torej treba podirat gozdove - ki količino CO2 ravno zmanjšujejo. Bilo ravno proti koncu poročil ob 13. uri na TV SLO. Jaz sem proti.  Potrebno je npr. 200 takih propelerjev, da imamo enako moč - proizvodnjo elektrike kot ena mala nuklearka kot je Krško - ki ni imela v 50 letih obstoja niti enega problema. Pa še to ob dejstvu da permanentno delujejo s polno močjo - torej da je skozi maksimalni veter.  Bedarija.  Modna muha. Uničevanje narave. Pa nič drugo.  Raje naj ugasnejo nepotrebno razsvetljavo vsepovsod.

gusar76

Citat od: Ta Pravi Gobar dne 01 December 2020, 13:41
Kobanc, kak lep pogled na krasno hribovje.  Žal se spravljajo z vetrnimi elektrarnami nad tako idilo - Frajhajm, nad hotelom Zarja na Pohorju bi radi sredi nedotaknjenih gozdov zgradili 5 komadov 140 metrov visokih. So že spraševali lastnika, če se strinja s tem. Ne vem, kakšna ekološka energija je to, če jo morajo graditi sredi narave.  Za zmanjšanje količine CO2 v ozračju je torej treba podirat gozdove - ki količino CO2 ravno zmanjšujejo. Bilo ravno proti koncu poročil ob 13. uri na TV SLO. Jaz sem proti.  Potrebno je npr. 200 takih propelerjev, da imamo enako moč - proizvodnjo elektrike kot ena mala nuklearka kot je Krško - ki ni imela v 50 letih obstoja niti enega problema. Pa še to ob dejstvu da permanentno delujejo s polno močjo - torej da je skozi maksimalni veter.  Bedarija.  Modna muha. Uničevanje narave. Pa nič drugo.  Raje naj ugasnejo nepotrebno razsvetljavo vsepovsod.

V celoti se strinjam s povedanim!  >:(

LP

kobanc

Res je krasno hribovje, nedotaknjeno, še vedno podobno, kot je bilo v moji mladosti. Žal pa se tudi tu planira, kolikor mi je znano, črpalna hidroelektrarna Kozjak. Ravno za tem grebenom na sliki, desno zgoraj, naj bi v bližnji prihodnosti gradili zbiralni bazen, kamor bi črpali odvečno vodo iz Drave in jo jemali nazaj, ko bi jo potrebovali za električno energijo.
 

gobojed

Z vsemi štirimi se je treba ipreti gradnji vetrnih elektrarn. Povzročajo močan šum ko delujejo. To je glavni problem teh vetrnic. Ta šum prihaja zaradi izjemno visokih hitrosti koncev krakov, saj dosegajo hitrosti okoli 500 km/h, več 100 km/h je pa običajna obratovalna hitrost. Zato so te vetrnice primerne samo za v puščave ali pa vsaj nekaj km stran od obale, torej v morju. Nikakor pa ne v bližine domov, sploh pa na kako minimalno razdaljo 300m. Tisti, ki planirajo te vetrnice, si jih po mojem mnenju NIKOLI ne postavijo v bližino lastnih domov, samo k drugim jih postavijo. Na Youtube je polno takih dokumentarnih oddaj, ko so okoliški prebivalci vetrnic postali popolnoma uničeni od neprestanega hrupa in utripanja dnevne svetlobe v svoji sobi. Utripanje dnevne svetlobe nastane ker lopatica prekrije sonce, ko ta vzhaja ali zahaja ali pa ko je oblačno. In kaj so naredili prebivalci? Prodali so komplet posestvo in se odselili, ampak so prodali posestvo pod ceno, ker nihče ni želel kupiti posestva tam.  Problem je tudi ker se rotorji vetrnic obračajo po vetru torej ni neke  mrtve slušne cone kjer ne bo hrupa. Poleg tega bodo položnice za elektriko še vedno prihajale in ne bodo omembe vredne cenejše. Edino lastnik teh vetrnic bo delal profit sebi in vam tega hrupa in utripanja ne bo omenjal. Kakorkoli bo poskušal prikazati da je hrup minimalen, dejstva ostajajo enaka. Hrup bo največji ob vznožju vetrnic in okolici, kar bo motilo živali in sprehajalce. Moje mnenje je da bi v SLO morali zakonsko prepovedati gradnjo takih vetrnic. Višina stolpa teh vetrnic je od 60m do 90m, vsak krak pa tudi tam nekje. Torej je največja višina nejvečjih vetrnic tam do 200m (da ne bo kdo mislil, da so te vetrnice visoke 30m). Če izračunamo hitrost vrha kraka vetrnice z dolžino kraka 50m in hitrostjo vrtenja 0,5 vrtljaja na sekundo:
2*3,14*0,5*50=157m/s oziroma 565km/h.

slavko

Prosim, da se osredotočite na gobe.

Hvala in lep pozdrav,
Slavko

Ta Pravi Gobar

V teh dolgočasnih cajtih, evo veselo gobarjenje v Karpatih.  Greste na njegov kanal, polno posnetkov, za živce :
https://www.youtube.com/watch?v=E61_7vV-QIc
Sicer radi nabirajo kar v vedra, vrečke, nič čistijo ... Ampak gob pa je !

kobanc

Sem gledal dobrih 5 minut, pa me je minilo. 90% teh gobanov bi pustil v gozdu. Kaj vse ljudje poberejo.

Ta Pravi Gobar

Vidiš to sem si mislil, kdo bo to komentiral.  Groza, kake stare ne vem če ne že v razpadanju pobira.  Na koncu vsakega filmčka jih ima vse v vedru ali pa košari.  Sta pa dva ta je starejši možakar, ta mlajši pa je nabiral same lepe komade - kaj je to borovih gobanov v bukovem gozdu, to še nisem videl nikdar.

kobanc

Se opravičujem. Nič zlonamernega ni bilo mišljeno. Če bi prej pogledal ta filmček, bi drugače reagiral. :)
https://www.youtube.com/watch?v=S4UlWHzTCp0

Ta Pravi Gobar

Saj niti nisem slabo razumel, sem enakega mnenja.  Ja, noro, kaj najdejo.  Baje je bilo Dravsko polje pred x leti enako, letos sem ekstra o tem govoril z vsemi starejšimi, ki so tu dolga leta ali pa kar rojeni tu.  Pravijo, tudi po par košar jurčkov vsakič iz gozda na Dravskem polju. Enako turkov - brezovih gobanov pa snešk.  No, turke sem še sam v 80 - ih našel na veliko desno od kanala Drave.  Kar sredi poti so rasli po 5 - 10 komadov skupaj.  Morda so jih s prevelikim pobiranjem skoraj iztrebili ?  Sploh, če niso lepo čistili, puščali starih, ne pobirali premalih, kar mislim, da ravno so. Je pa tudi strahotno zaraščeno.  Ampak so deli, ki so kot nekoč lepi. Smo pa zadnja bolj suha leta vsi nekaj jurčkov našli, tako poletne kot jesenske gobane.  Kar zadnjih 20 let ni bilo šanse tukaj.

klavir

Pa se osredotočimo na gobe...

Ker zaradi službe dostikrat ne ostane zares dovolj časa za gobarjenje na dolgo in široko po hribovjih, gričevjih in dolinah, pa se zmeraj najdeta dve urici ali pa tri za hitro razvedrilo v najbližji okolici. Tako sem, takoj ko je zapadel sneg, šel prvikrat na lov za panjevkami, saj sem sumil na dobre fotografske motive. Sneg je pač dandanes redkost in nikoli ne veš, ali je zadnji. Zato hitro v avto, pa deset minut vožnje iz Maribora do reke Pesnice, kjer že pred perniškim jezerom poznam nove zaraščene terene, ki so nastali zaradi ozkega pasu med reko oziroma jezerom ter avtocesto. Tu lahko res samega sebe srečaš, ker v takšne zatrepe nihče ne hodi. Najprej sem opazil, da so tudi do sem že pridrli bobri. To drevo so res simetrično obglodali. Takšnih prizorov sem bil doslej bolj vajen s krajin ob reki Muri.



Naslednja fotografija je determinacijska...

Zimska panjevka ima torej nežne rumeno oranžne klobučke ter robustne bete, ki s starostjo črnijo od spodaj navzgor.



Za čiščenje nekaj sto klobučkov smo porabili celi dve uri, gob pa "le" za 20 do 30 dag...



Zimski okras pod snegom... Manjkajo samo še utripajoče novoletne lučke, da bi bil prizor že kičast...



Tele so se skoraj popolnoma skrile, vendar jih je spodaj bilo še ogromno. Mladih, sijočih in goloboko zamrznjenih.



Kakšne varovalne mrke zimske barve te gobe res nimajo. Namesto tega se šopirijo v poletnih barvah sonca...



"Čebelji panj..."



Zgleda, da te gobe ne ljubijo le starih dreves ter drevesnih ostankov, rade uspevajo tudi v mladem grmovju - ti tereni so se zarasli šele kakih deset let nazaj. Včasih se mi vrbe kar malo zasmilijo, skoraj vsaka je že okužena z zajedalci. Je pa vse za nekaj dobro... Na primer za pražene gobice na olivnem olju s česnom.



lp