Meni

Prikaži objave

Ta odsek omogoča ogled vseh objav tega člana. Upoštevaj, da lahko vidiš samo objave na področjih, do katerih imaš trenutno dostop.

Prikaži objave Meni

Sporočila - jernej

#1
Citat od: janko dne 01 Avgust 2016, 21:14
Lp

Ali je mogoče pri nabiranju gob naleteti na medveda. Je, tam kjer so doma !


Da, zakaj pa ne? V nekaterih predelih Slovenije je to bolj verjetno, v nekaterih manj. Glej: http://dinalpbear.eu/rjavi-medved/razsirjenost-v-sloveniji/

Citat od: janko dne 01 Avgust 2016, 21:14

Slišal sem, da baje obstaja piščalka, vse živali ali živali posamezne vrste odžene.

Lahko kdo to potrdi, da z posebno piščaljo odženemo živali, če so v naši bližini.


Z kakršnjo koli piščalko boste živali opozorili nase in jih brž kot ne tudi pregnali. Tudi medveda. Ne razumem, zakaj bi hodili v gozd s piščalko (oziroma kupovali neke posebne piščalke v ta namen), saj obstajajo drugi načini kako opozoriti živali na svojo prisotnost, če jih ne želite srečati. Več o tem v brošuri: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/Gozdne_zivali_in_lovstvo/pdf/Brosura_Na_obisku_pri_medvedu_SLO.pdf

Citat od: janko dne 01 Avgust 2016, 21:14

Kako se obraniti potem ubraniti pred medvedi, ki so na določenih predelih vedno bližje vasem.

Namig: " enega gobarja z harmoniko sabo pa bo mir"

Hvala za vsak odgovor

Janko

Da na območju stalne in začasne pristnosti medveda ne vzdržujemo in zalagamo odlagališč bioloških odpadkov v bližini naselji (zlasti ne z klavniškimi odpadki), ponoči zapiramo domače živali, ki se sicer pprosto pasejo ali gibajo v zaprte, zavarovane prostore, da dobro z elekričnimi pastirji zaščitimo čebenjake, itd. Za reševanje konfliktov z medvedi, ki so tako ali druhače nimajo strahu pred človekom skrbi tudi intervencijska skupina Zavoda za gozdove za velike zveri. V glavnem ni se vam treba bati, da vas bo medved pojedel pred domačim pragom  ;)
#3
No mislim, da je gozdni bonton znan prav vsakemu in takšne zgibanke/letaki že obstajajo in se celo brezplačno dostopni na spletu: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/zgibanke/Zgibanka_Skrbno_z_gozdom.pdf . Seveda pa lahko oblikujete svojega če želite in ga nekako prilepite sem, ga bomo z veseljem pogledali in uporabljali. Vendar kot ste rekli bk je bk in mislim, da to pri nekaterih ne bi nič spremenilo. Nekateri pač po mojem zavestno kršijo  pravila in delajo po svojem, kot se jim zdi da je prav.
#4
Nabiranje gob / Odg: Gobarjenje 2015
15 September 2015, 10:21
Gozdne ceste so javne in jih v skladu z gozdarskimi, naravovarstvenimi in okoljskimi predpisi lahko uporabljamo vsi. Gozdna cesta mora biti označena z znakom "Gozdna cesta uporaba na lastno odgovornost", saj gre za nekategorizirano cesto v smislu zakona o državnih cestah. Mislim, da to pomeni, da ni grajena po vseh standardih kot ostale ceste.

Lahko pa Zavod za gozdove v soglasju z lastniki gozdov in lokalno skupnostjo določi posebne režime uporabe gozdne ceste. Tako se lahko GC tudi trajno zapre za "negozdarski" promet. Take GC so označene z prometnim znakom prepovedana vožnja v obe smeri s pripisom Dovoljeno za gospodarjenje z gozdovi. Na takih cestah pa se ne smemo voziti. Na Pohorju, zlasti na območju Lovišča s posebnim namenom Pohorje je npr. kar nekaj takih gozdnih cest, saj potekajo skozi mirne cone in zimovališča divjadi. Smatra se namreč, da bi dodatna prometna obremenitev po nepotrebnem vznemirjala živali.

Še pravilnik o vzdrževanju, gradnji in rabi gozdnih cest:
https://www.uradni-list.si/1/content?id=23818
#5
Nabiranje gob / Odg: Gobarjenje 2015
20 Avgust 2015, 10:03
Citat od: Ta Pravi Gobar dne 19 Avgust 2015, 23:52
Isto se je zgodilo z gozdovi na Dravskem polju - pred 30 leti jurčkov polno, zdaj leta nobenega.  Sicer pa so izginile tudi lisičke, marele, borovi glivci, turki ... vsega tega je bilo ogromno.  Enako sneške - kot smetja jih je bilo, zdaj najdeš 2 - 3 na sezono.

Citat od: ljubiteljica gob dne 19 Avgust 2015, 21:42
ima kdo od vas že izkušnjo, ko so zaradi pretiranega gobarjenja na določenih delih gozdov gobe čisto izginile? jaz jih namreč imam. in to je celo v našem domačem gozdu. 6 hektarov gozda, brez življenja. pa je bil to prej z gobami tako bogat gozd in taki štrihi... potem pa so določeni osebki začeli dnevno hoditi. in nositi. za prodajo namreč. in sedaj ne raste že kako desetletje popolnoma nič. lani se je podrlo drevo, ki je živelo v simbiozi z lisičkami in tam je sedaj pognala trava in lisičk tudi ni več. evo. zato sem pristaš zmernosti. nekaj je treba pustiti tudi za seme in za gozdne živali.

Preden sprejmete take zaključke je trebe pogledat, kak se je v tem času sam gozd spremenil. To po mojem bolj vpliva na rast gob, kot samo nabiranje. Namreč večina gliv je odvisna od rastlin. To velja še posebej za mikorizne. Na primer mlada drevesa imajo drugo združbo mikoriznih gliv, kot stara drevesa. Na glive tudi zelo vpliva samo gospodarjenje in raba gozda. Za Dravsko polje na primer vem, da se je raba gozda bistveno spremenila. Nekoč so ljudje v teh gozdovih na veliko steljarili, prav tako so potrebovali več lesa kot danes, zato so bile sečnje pogostejše. To je vplivalo na drevesno sestavo (svetloljubne in skromne vrste, kot so rdeči bor, breza, trepetljika, beli topol, hrasti...) in posledično na glive (nekaterim mikoriznim glivam npr. lisičkam taka raba zelo ustreza). Danes se v večini ne steljari več, tudi sečnje niso več tako intenzivne in spreminja se drevesna sestava v prid belega gabra, bukve,... in spreminjajo se tudi vrste gliv, ki uspevajo tam. To ne velja zgolj za Dravsko polje, pač pa za marsikateri del Slovenije. Zato je na sploh zelo težko reči kakšen vpliv ima nabiranje gob na samo razširjenost in pojavljanje teh vrst.

Pa še nekaj. Največkrat se govori, da na rast gob vpliva najbolj temperatura, vlaga, luna in podobno, pri mikoriznih vrstah pa se pozablja na drevesa. Jaz sicer nisem strokovnjak za gozdno mikorizo, pa vendar sklepam da na rast gliv vpliva tudi rast dreves in njihova preskrbljenost z hranili in vodo. Še posebej rast drobnih korenin, kjer se nahaja mikoriza. Tako lahko ima na rast gob v poletnem in jesenskem času vpliv tudi zgodnjespomladanska suša, malo snega pozimi itd., saj je rast drobnih koreninic najbolj intenzivna prav v poznozimskem in spomladanskem času. Po mojem je še kup drugih stvari v povezavi z drevesi, ki vplivajo na rast gob pa za njih jaz ne vem. Mogoče bi kdo drug vedel več o tem.

lp Jernej
#7
Nabiranje gob / Odg: TEMA TEDNA
16 Oktober 2013, 14:28
Nisem še videl nobenega vabila na javno razpravo na forumu ali spletni strani, zato prilagam spodnjo povezavo

http://zgds.si/javna-razprava-z-naslovom-moznost-uvedbe-gobarskih-dovolilnic/
#8
Nabiranje gob / Odg: vprašanje glede živalic
30 September 2013, 09:20
Sicer se ne spoznam kaj prida na živali, a po opisu sodeč (skakanje) sklepam, da gre za skakače http://sl.wikipedia.org/wiki/Skaka%C4%8Di_%28%C4%8Dlenono%C5%BEci%29 . Jaz bi rekel, da gre za pogoste talne živali, ki za človeka najverjetneje niso škodljivi, če vas to zanima.  :) Je pa tudi zaradi tega pomembno, da se nabrane gobe čimbolj očistijo na mestu! Te živalce namreč sodijo na gozdna tla, kjer so izredno pomembne. Tudi tako kažemo primeren odnos do narave in vsega živega, vsaj tako sem sam prepričan.
#9
Nabiranje gob / Odg: Gobarjenje 2013
02 September 2013, 09:41
Citat od: PravaBiBa dne 01 September 2013, 23:39
Citat od: ROGLA dne 01 September 2013, 18:49



jurčkov  še ni, bom en teden še slike gledal.....nabrano pred Slovensko Bistrico..PREPUŠ

heh, no in kako v tem gobam rečete?..........ker jaz iščem pohorska in podhorska imena za tole gobo....glej eno stran prej ;)

V Lovrencu na Pohorju tem gobam pravimo hiršje.
#10
Še fotografija moje najdbe:
#11
BubikolRamios podobne trosnjake sem letos našel tudi sam na jesenovih vejicah, v manjšem izviru s počasi tekočo vodo. G. Zlatko Ivec jih je natančneje preučil in jih določil kot potočno žebljarko Cudoniella clavus : http://www.gobe.si/Gobe/CudoniellaClavus
#12
Nabiranje gob / Odg: Gobarjenje 2013
24 Marec 2013, 19:43
Ne vem če ste zasledili prejšnji teden članek v Večeru, da so na Zavodu za zdravstveno varstvo MB v analiziranih vzorcih s kmetijskih površin v KP Šturmovci ugotovili povišane koncentracije težkih kovin v tleh, ki so verjetno posledica novemberskih poplav. Glede na te ugotovitve bi jaz bil kar previden glede nabiranja gob za hrano na poplavnih površinah Drave, saj znajo bit v glivah na obremenjenih območjih kar visoke koncentracije težkih kovin.
#13
Nabiranje gob / Odg: Gobarjenje 2012
28 November 2012, 17:24
Danes smo se trije člani GD Lisička odpravili na gobarjenje v dravske loke. No resnici na ljubo, nas je bolj kot gobarjenje zanimalo, kakšen je, po nedalvnih poplavah, izgled poplavnega področja in poplavnih gozdov ob Dravi, ki so med mnogimi gobarji cenjeni predvsem zaradi bogatih nahajališč spomladanskih zaprtotrosnic. Vseeno pa smo našli tudi nekaj zanimivih vrst gob. V nadaljevanju podajam krajšo fotoreportažo o tem kaj smo videli.

Kljub napovedanim padavinam se nam je obetal lep sončen dan in z zanimanjem smo se odpravili v enega izmed večji kompleksov nekdanjih poplavnih gozdov ob Dravi.


Za gobarja je vedno zanimiv odmrl les večjih dimenzij. Tako smo skrbno pregledali ogromno padlo deblo topola.


Pod deblom smo, na mulju, ki ga je nanesla reka ob poplavi našli zanimivo vrsto slazavke, ki pa je vsaj meni nepoznana.


Seveda nas je skrbelo kakšne bodo količine nanešenega mulja in kako bo le ta vplival na rast gob v prihodnjih letih. No količine nanešenega mulja nekoliko stran od reke niso velike in takole izgledajo tla v gozdni združbi jesenov in belega topola.


In takole izgleda sestoj.


Gozdovi so jo odnesli skoraj brez posledic. In na poplave v teh tipih gozdov ne moremo gledati kot na škodo. Nasprotno! Poplavni gozdovi so odvisni od takšnih poplav in brez njih v takšni obliki ne morejo obstajati. Drevesne vrste, kot vse druge rastline, živali in tudi glive v poplavnih gozdovih so prilagojene na tašne dogodke. Zato poplave verjetno ne bodo imele večjih posledic za rast gob.

Pač pa so večje spremembe nekoliko bliže reke. Takole izgleda struga reke in sestoj belegavrbovja, združbe, ki uspeva na najnižjih rečnih terasah, tik nad običajnim vodostajem in je zelo pogosto poplavljena.


V teh sestojih je reka močno spremenila izgled gozda. Nanesla je ogromne količine peska. Peščene plasti so ponekod debele tudi čez meter! Peščene sipine, ki jih je reka pustila za seboj pa so zanimiv fotografski motiv.


No skoraj za koncu našega sprehoda pa smo naleteli na vrsto gobe, ki smo jo v tem času v teh gozdovih vsi pričakovali. Zimsko panjevko.


Nedavne poplave ob največji štajerski reki so bile za mnoge ljudi zares katastrofalne in so povzročile ogromno škode. V naravi pa o škodi ne moremo govoriti. Reka in narava ob njej pač živi po lastnih zakonih v nenehnem ciklu življenja. Človek jo lahko regulira, omejuje, gradi protipoplavne nasipe, pa bo še vedno prišlo do podobnih dogodkov. Mislim, da je edina trajna rešitev to, da spoštujemo reko in njeno moč ter da ji damo več prostora.
#14
Nabiranje gob / Odg: Gobarjenje 2012
18 September 2012, 23:32
No, ko smo že pri Pohorju,gozdovih, gobah, hroščih in drugih prebivalcih gozda ...
V soboto 8.9.2012 je v Pahernikovih gozdovih potekala prireditev Za gozdove in ljudi. Tam so lahko obiskovalci slišali praktično vse s področja gozdne biologije, ekologije in gozdarstva. Nekaj prispevkov lahko najdete tu: http://989.gvs.arnes.si/pot_pahernik/ . Predstavljene so bile tudi glive in njihova vloga v gozdovih : http://989.gvs.arnes.si/pot_pahernik/media/jurcd_1000x2000mm_predogled.pdf . V razmislek  bi rad podal citat, ki so ga napisali avtorji: "Glive ne obstajajo za ljudi, ampak za gozd, za njegov obstoj in preživetje. Človek si jih lahko prisvoji toliko, da ne škodi njim in gozdu!"

Prav tako spodaj podajam še odlomek iz pripovedi Od kdaj rastejo gobe avtorja Jožeta Tomažiča (Pohorske pravljice, 1942). Odlomek je bil objavljen v zborniku prireditve Za gozdove in ljudi.

"Zmledelo sonce je pogrelo pohorsko zemljo, majniški dež jo je namočil in tedaj je po zelenih planinah zadišalo po gobah. Za gobami je šlo vse: kmetice, drvarke, pastirji, pastiričke ter živina s paše."...
..."Šli sta malo naokrog in že čepeli na mahu kot koklja na piščetih. Toliko gob, pravih gobanov - kravš, sivih dedcev in rdečih turkov, rumenih lisičk, in medvedjih tac...
Polna košara, poln koš.
Sedli sta na hlod ter z nožički začeli trebiti gobe, kajti pravi gobarji in gobarke ne smejo nositi gobjih otrebkov iz gozda. Gobe potem ne bi rade rasle, četudi bi jih veter zasejal. Stare pa je tako treba pustiti nedotakjene za seme!"
#15
Nabiranje gob / Odg: Gobarjenje 2012
18 September 2012, 23:04
Mislim, da je to gozdni govnač - Anoplotrupes stercorosus : http://www.bioportal.si/fotoarhiv.php?iskanec=Anoplotrupes%20stercorosus ali katera druga vrsta iz tega rodu. Gre za zelo pogosto vrsto hrošča, vsaj po mojih izkušnjah. V nižje ležečih gozdovih v okolici Lovrenca in bljižnjih krajev pa je zelo pogost v vseh tipih gozdov. Kolikor so mi povedali ima ta vrsta veliko vlogo pri razširjanju gliv, saj s tem ko se hrani z gobami prenaša njihove trose. Nasploh so vse živali, ki se prehranjujejo z gobami izrednega pomena za razširjanje gliv. Zaradi tega, čeprav tako izgleda za gobarja  :'( , nikakor ni škodljivec pač pa ima v gozdnem ekosistemu pomembno vlogo, ki nenazadnje koristi tudi gobarju  ;)