Spremenil vrstico 29:
'''SINONIMI''': ''Agaricus palmatus'' Sowerby (1797), ''Agaricus palmatus'' Bull. (1785), ''Agaricus palmatus var. sessilis'' Berk. (1859), ''Agaricus phlebophorus var. reticulatus'' Cooke (1886), , ''Agaricus subpalmatus'' Fr. (1838), ''Clitocybe subpalmata'' (Fr.) P. Karst. (1879), ''Crepidotus palmatus'' (Bull.) Gillet (1876), ''Dendrosarcus subpalmatus'' (Fr.) Kuntze (1898), ''Derminus palmatus'' (Bull.) Henn. (1898), ''Entoloma cookei'' Richon (1879), ''Gymnopilus palmatus'' (Bull.) P. Karst. (1879), ''Gyrophila palmata'' (Bull.) Quél. (1896), ''Hyporrhodius cookei'' (Richon) Henn. (1898), ''Pleuropus palmatus'' (Bull.) Gray (1821), ''Pleuropus palmatus ß rubescens'' Gray (1821), ''Pleurotus palmatus'' (Bull.) Quél. (1883), ''Pleurotus subpalmatus'' (Fr.) Gillet (1876), ''Rhodotus palmatus f. cystidiophorus'' Maire (1932), ''Rhodotus subpalmatus'' (Fr.) S. Imai (1938), ''Tricholoma palmatum'' (Bull.) Sartory & L. Maire (1918)
spremenil v:
'''SINONIMI''': ''Agaricus palmatus'' Sowerby (1797), ''Agaricus palmatus'' Bull. (1785), ''Agaricus palmatus var. sessilis'' Berk. (1859), ''Agaricus phlebophorus var. reticulatus'' Cooke (1886), ''Agaricus subpalmatus'' Fr. (1838), ''Clitocybe subpalmata'' (Fr.) P. Karst. (1879), ''Crepidotus palmatus'' (Bull.) Gillet (1876), ''Dendrosarcus subpalmatus'' (Fr.) Kuntze (1898), ''Derminus palmatus'' (Bull.) Henn. (1898), ''Entoloma cookei'' Richon (1879), ''Gymnopilus palmatus'' (Bull.) P. Karst. (1879), ''Gyrophila palmata'' (Bull.) Quél. (1896), ''Hyporrhodius cookei'' (Richon) Henn. (1898), ''Pleuropus palmatus'' (Bull.) Gray (1821), ''Pleuropus palmatus ß rubescens'' Gray (1821), ''Pleurotus palmatus'' (Bull.) Quél. (1883), ''Pleurotus subpalmatus'' (Fr.) Gillet (1876), ''Rhodotus palmatus f. cystidiophorus'' Maire (1932), ''Rhodotus subpalmatus'' (Fr.) S. Imai (1938), ''Tricholoma palmatum'' (Bull.) Sartory & L. Maire (1918)
Spremenil vrstico 29:
'''SINONIMI''': ''Agaricus palmatus'' Sowerby (1797), ''Agaricus palmatus'' Bull. (1785), ''Agaricus palmatus var. sessilis'' Berk. [1860], ''Agaricus phlebophorus var. reticulatus'' Cooke (1886), , ''Agaricus subpalmatus'' Fr. -1838], ''Clitocybe subpalmata'' (Fr.) P. Karst. (1879), ''Crepidotus palmatus'' (Bull.) Gillet [1878], ''Dendrosarcus subpalmatus'' (Fr.) Kuntze (1898), ''Derminus palmatus'' (Bull.) Henn. (1898), ''Entoloma cookei'' Richon (1879), ''Gymnopilus palmatus'' (Bull.) P. Karst. (1879), ''Gyrophila palmata'' (Bull.) Quél. [1895], ''Hyporrhodius cookei'' (Richon) Henn. (1898), ''Pleuropus palmatus'' (Bull.) Gray (1821), ''Pleuropus palmatus ß rubescens'' Gray (1821), ''Pleurotus palmatus'' (Bull.) Quél. [1882], ''Pleurotus subpalmatus'' (Fr.) Gillet [1878], ''Rhodotus palmatus f. cystidiophorus'' Maire (1932), ''Rhodotus subpalmatus'' (Fr.) S. Imai (1938), ''Tricholoma palmatum'' (Bull.) Sartory & L. Maire (1918)
spremenil v:
'''SINONIMI''': ''Agaricus palmatus'' Sowerby (1797), ''Agaricus palmatus'' Bull. (1785), ''Agaricus palmatus var. sessilis'' Berk. (1859), ''Agaricus phlebophorus var. reticulatus'' Cooke (1886), , ''Agaricus subpalmatus'' Fr. (1838), ''Clitocybe subpalmata'' (Fr.) P. Karst. (1879), ''Crepidotus palmatus'' (Bull.) Gillet (1876), ''Dendrosarcus subpalmatus'' (Fr.) Kuntze (1898), ''Derminus palmatus'' (Bull.) Henn. (1898), ''Entoloma cookei'' Richon (1879), ''Gymnopilus palmatus'' (Bull.) P. Karst. (1879), ''Gyrophila palmata'' (Bull.) Quél. (1896), ''Hyporrhodius cookei'' (Richon) Henn. (1898), ''Pleuropus palmatus'' (Bull.) Gray (1821), ''Pleuropus palmatus ß rubescens'' Gray (1821), ''Pleurotus palmatus'' (Bull.) Quél. (1883), ''Pleurotus subpalmatus'' (Fr.) Gillet (1876), ''Rhodotus palmatus f. cystidiophorus'' Maire (1932), ''Rhodotus subpalmatus'' (Fr.) S. Imai (1938), ''Tricholoma palmatum'' (Bull.) Sartory & L. Maire (1918)
Spremenil vrstico 9:
'''ZNAČILNOST''': čudovita goba ima edinstvene značilnosti, zaradi katerih je dolgo niso znali uvrstiti v pravi rod, šele leta 1926 so jo uvrstili med [[Mikologija/Rhodotus|+]], čeprav je sprva spadala med [[Mikologija/agaricus|+]] ([[Agaricus palmatus|+]], leta 1785) in kasneje med druge rodove. Na rdečem klobuku ima značilno belo mrežasto strukturo, izpod klobuka pa izpušča rdeče oranžno tekočino, ki tvori želatino. S standardno laboratorijsko metodo za določanje protimikrobne dovzetnosti so ugotovili, da ima goba zdravilne učinke in sicer zmerno protibakterijsko aktivnost in šibko protiglivično delovanje.
spremenil v:
'''ZNAČILNOST''': čudovita goba ima edinstvene značilnosti, zaradi katerih je dolgo niso znali uvrstiti v pravi rod, šele leta 1926 so jo uvrstili med [[Mikologija/Rhodotus|+]], čeprav je sprva spadala med [[Mikologija/agaricus|+]] (Agaricus palmatus, leta 1785) in kasneje med druge rodove. Na rdečem klobuku ima značilno belo mrežasto strukturo, izpod klobuka pa izpušča rdeče oranžno tekočino, ki tvori želatino. S standardno laboratorijsko metodo za določanje protimikrobne dovzetnosti so ugotovili, da ima goba zdravilne učinke in sicer zmerno protibakterijsko aktivnost in šibko protiglivično delovanje.
Spremenil vrstico 9:
'''ZNAČILNOST''': čudovita goba ima edinstvene značilnosti, zaradi katerih je dolgo niso znali uvrstiti v pravi rod, šele leta 1926 so jo uvrstili med [[Mikologija/Rhodotus|+]], čeprav je sprva spadala med [[Mikologija/agaricus|+]] ([[Agaricus palmatu|+]]s, leta 1785) in kasneje med druge rodove. Na rdečem klobuku ima značilno belo mrežasto strukturo, izpod klobuka pa izpušča rdeče oranžno tekočino, ki tvori želatino. S standardno laboratorijsko metodo za določanje protimikrobne dovzetnosti so ugotovili, da ima goba zdravilne učinke in sicer zmerno protibakterijsko aktivnost in šibko protiglivično delovanje.
spremenil v:
'''ZNAČILNOST''': čudovita goba ima edinstvene značilnosti, zaradi katerih je dolgo niso znali uvrstiti v pravi rod, šele leta 1926 so jo uvrstili med [[Mikologija/Rhodotus|+]], čeprav je sprva spadala med [[Mikologija/agaricus|+]] ([[Agaricus palmatus|+]], leta 1785) in kasneje med druge rodove. Na rdečem klobuku ima značilno belo mrežasto strukturo, izpod klobuka pa izpušča rdeče oranžno tekočino, ki tvori želatino. S standardno laboratorijsko metodo za določanje protimikrobne dovzetnosti so ugotovili, da ima goba zdravilne učinke in sicer zmerno protibakterijsko aktivnost in šibko protiglivično delovanje.
Spremenil vrstico 9:
'''ZNAČILNOST''': čudovita goba ima edinstvene značilnosti, zaradi katerih je dolgo niso znali uvrstiti v pravi rod, dokler je niso uvrstili med klobučarje. Na rdečem klobuku ima značilno belo mrežasto strukturo, izpod klobuka pa izpušča rdeče oranžno tekočino, ki tvori želatino. Uvrščajo jo med zdravilne gobe zaradi protibakterijskega delovanja.
spremenil v:
'''ZNAČILNOST''': čudovita goba ima edinstvene značilnosti, zaradi katerih je dolgo niso znali uvrstiti v pravi rod, šele leta 1926 so jo uvrstili med [[Mikologija/Rhodotus|+]], čeprav je sprva spadala med [[Mikologija/agaricus|+]] ([[Agaricus palmatu|+]]s, leta 1785) in kasneje med druge rodove. Na rdečem klobuku ima značilno belo mrežasto strukturo, izpod klobuka pa izpušča rdeče oranžno tekočino, ki tvori želatino. S standardno laboratorijsko metodo za določanje protimikrobne dovzetnosti so ugotovili, da ima goba zdravilne učinke in sicer zmerno protibakterijsko aktivnost in šibko protiglivično delovanje.
Spremenil vrstice 26-27:
Zaradi edinstvenih značilnosti so gobo šele leta 1926 uvrstili med '''klobučarje''' (''Rhodotus''), čeprav je sprva spadala med '''kukmake''' (''Agaricus palmatus'', leta 1785) in kasneje med druge rodove. S standardno laboratorijsko metodo za določanje protimikrobne dovzetnosti pa so ugotovili, da ima goba zdravilne učinke in sicer zmerno protibakterijsko aktivnost in šibko protiglivično delovanje.
spremenil v:
%comment% '''PODOBNE VRSTE''':
Spremenil vrstico 30:
'''SINONIMI''': ''Agaricus palmatus'' Bull. (1785), ''Pleuropus palmatus'' (Bull.) Gray (1821), ''Crepidotus palmatus'' (Bull.) Gillet (1876), ''Pleurotus palmatus'' (Bull.) Quél. (1883), ''Gyrophila palmata'' (Bull.) Quél. (1896), ''Agaricus roseoalbus'' sensu Cooke (1884), ''Agaricus palmatus'' Sowerby (1797), ''Pleuropus palmatus ß rubescens'' Gray (1821), ''Agaricus subpalmatus''1838), ''Pleurotus subpalmatus'' (Fr.) Gillet (1876), ''Dendrosarcus subpalmatus'' Fr.) Kuntze (1898), ''Rhodotus subpalmatus'' (Fr.) S. Imai (1938), ''Entoloma cookei'' Richon (1879), ''Agaricus phlebophorus var. reticulatus'' Cooke (1886), ''Rhodotus palmatus f. cystidiophorus'' Maire (1932)
spremenil v:
'''SINONIMI''': ''Agaricus palmatus'' Sowerby (1797), ''Agaricus palmatus'' Bull. (1785), ''Agaricus palmatus var. sessilis'' Berk. [1860], ''Agaricus phlebophorus var. reticulatus'' Cooke (1886), , ''Agaricus subpalmatus'' Fr. -1838], ''Clitocybe subpalmata'' (Fr.) P. Karst. (1879), ''Crepidotus palmatus'' (Bull.) Gillet [1878], ''Dendrosarcus subpalmatus'' (Fr.) Kuntze (1898), ''Derminus palmatus'' (Bull.) Henn. (1898), ''Entoloma cookei'' Richon (1879), ''Gymnopilus palmatus'' (Bull.) P. Karst. (1879), ''Gyrophila palmata'' (Bull.) Quél. [1895], ''Hyporrhodius cookei'' (Richon) Henn. (1898), ''Pleuropus palmatus'' (Bull.) Gray (1821), ''Pleuropus palmatus ß rubescens'' Gray (1821), ''Pleurotus palmatus'' (Bull.) Quél. [1882], ''Pleurotus subpalmatus'' (Fr.) Gillet [1878], ''Rhodotus palmatus f. cystidiophorus'' Maire (1932), ''Rhodotus subpalmatus'' (Fr.) S. Imai (1938), ''Tricholoma palmatum'' (Bull.) Sartory & L. Maire (1918)
Spremenil vrstico 5:
'''(Bull.) Maire (1926)''' syn. ''Agaricus palmatus'' Bull. (1785), ''Pleuropus palmatus'' (Bull.) Gray (1821), ''Crepidotus palmatus'' (Bull.) Gillet (1876), ''Pleurotus palmatus'' (Bull.) Quél. (1883), ''Gyrophila palmata'' (Bull.) Quél. (1896), ''Agaricus roseoalbus'' sensu Cooke (1884), ''Agaricus palmatus'' Sowerby (1797), ''Pleuropus palmatus ß rubescens'' Gray (1821), ''Agaricus subpalmatus'' Fr. (1838), ''Pleurotus subpalmatus'' (Fr.) Gillet (1876), ''Dendrosarcus subpalmatus'' (Fr.) Kuntze (1898), ''Rhodotus subpalmatus'' (Fr.) S. Imai (1938), ''Entoloma cookei'' Richon (1879), ''Agaricus phlebophorus var. reticulatus'' Cooke (1886), ''Rhodotus palmatus f. cystidiophorus'' Maire (1932)
spremenil v:
'''(Bull.) Maire (1926)'''
Dodal vrstice 29-31:
'''SINONIMI''': ''Agaricus palmatus'' Bull. (1785), ''Pleuropus palmatus'' (Bull.) Gray (1821), ''Crepidotus palmatus'' (Bull.) Gillet (1876), ''Pleurotus palmatus'' (Bull.) Quél. (1883), ''Gyrophila palmata'' (Bull.) Quél. (1896), ''Agaricus roseoalbus'' sensu Cooke (1884), ''Agaricus palmatus'' Sowerby (1797), ''Pleuropus palmatus ß rubescens'' Gray (1821), ''Agaricus subpalmatus'' Fr. (1838), ''Pleurotus subpalmatus'' (Fr.) Gillet (1876), ''Dendrosarcus subpalmatus'' (Fr.) Kuntze (1898), ''Rhodotus subpalmatus'' (Fr.) S. Imai (1938), ''Entoloma cookei'' Richon (1879), ''Agaricus phlebophorus var. reticulatus'' Cooke (1886), ''Rhodotus palmatus f. cystidiophorus'' Maire (1932)
Spremenil vrstico 11:
'''KLOBUK''': 2-6 cm, sprva je polkroglast, pozneje se razširi in ohrani podvihan rob, sprva oranžno rdečkast do rdečkast, na površini je značilna mreža belo obarvanih brazd, grebenov ali žil, ki tvorijo dokaj globoke in ozke kanale, barva klobuka je kasneje lahko različna in glede na svetlobne pogoje sega od lososovo rdeče do oranžno rdeče ali do roza rdeče barve, v zrelih letih pa bledi in ima rožnato ali oranžno barvo, meso je čvrsto, vendar gumijasto in rožnate barve, včasih je izpod klobuka opazna nekakšna "krvavitev" z rdeče oranžno tekočino, ki se spremeni v želatino.
spremenil v:
'''KLOBUK''': 2-6 cm, sprva je polkroglast, pozneje se razširi in ohrani podvihan rob, sprva oranžno rdečkast do rdečkast, na površini je značilna mreža belo obarvanih brazd, grebenov ali žil, ki tvorijo dokaj globoke in ozke kanale, barva klobuka je kasneje lahko različna in glede na svetlobne pogoje sega od lososovo rdeče do oranžno rdeče ali do roza rdeče barve, v zrelih letih pa bledi in ima rožnato ali oranžno barvo, meso je čvrsto, vendar gumijasto in rožnate barve, včasih pa je izpod klobuka opazna nekakšna "krvavitev" z rdeče oranžno tekočino, ki se spremeni v želatino.
Spremenil vrstico 19:
'''TROSI''': 6-7.2 x 5.6-6.5 µm, skoraj okrogli, s številnimi bradavicami dolgimi običajno 0.5-0.7 µm, trosni prah je rdečkaste oz. rožnate barve.
spremenil v:
'''TROSI''': 6-7.2 x 5.6-6.5 µm, skoraj okrogli, s številnimi bradavicami, ki so dolge 0.5-0.7 µm, trosni prah je rdečkaste oz. rožnate barve.
Spremenil vrstico 9:
'''ZNAČILNOST''': čudovito lepa goba ima edinstvene značilnosti, zaradi katerih je dolgo niso znali uvrstiti v pravi rod, dokler je niso uvrstili med klobučarje. Na rdečem klobuku ima značilno belo mrežasto strukturo, izpod klobuka pa izpušča rdeče oranžno tekočino, ki tvori želatino.
spremenil v:
'''ZNAČILNOST''': čudovito lepa goba ima edinstvene značilnosti, zaradi katerih je dolgo niso znali uvrstiti v pravi rod, dokler je niso uvrstili med klobučarje. Na rdečem klobuku ima značilno belo mrežasto strukturo, izpod klobuka pa izpušča rdeče oranžno tekočino, ki tvori želatino. Uvrščajo jo med zdravilne gobe zaradi protibakterijskega delovanja.
Spremenil vrstico 11:
'''KLOBUK''': 2-6 cm, sprva je polkroglast, pozneje se razširi in ohrani podvihan rob, sprva oranžno rdečkast do rdečkast, na površini je značilna mreža belo obarvanih brazd, grebenov ali žil, ki tvorijo dokaj globoke in ozke kanale, barva klobuka je kasneje lahko različna in glede na svetlobne pogoje sega od lososovo rdeče do oranžno rdeče ali do roza rdeče barve, v zrelih letih pa ima rožnato barvo, meso je čvrsto, vendar gumijasto in rožnate barve, včasih je izpod klobuka opazna nekakšna "krvavitev" z rdeče oranžno tekočino, ki se spremeni v želatino.
spremenil v:
'''KLOBUK''': 2-6 cm, sprva je polkroglast, pozneje se razširi in ohrani podvihan rob, sprva oranžno rdečkast do rdečkast, na površini je značilna mreža belo obarvanih brazd, grebenov ali žil, ki tvorijo dokaj globoke in ozke kanale, barva klobuka je kasneje lahko različna in glede na svetlobne pogoje sega od lososovo rdeče do oranžno rdeče ali do roza rdeče barve, v zrelih letih pa bledi in ima rožnato ali oranžno barvo, meso je čvrsto, vendar gumijasto in rožnate barve, včasih je izpod klobuka opazna nekakšna "krvavitev" z rdeče oranžno tekočino, ki se spremeni v želatino.
Spremenil vrstico 13:
'''TROSOVNICA''': lističi so beli, dokaj gosti in z vmesnimi lističi, pred betom so zaokroženi navznoter, so debeli, tesno blizu drug drugega, vsebujejo obilo cheilocistidov (velikih sterilni celice na robu lističev), zunanji celični plast je mehurjaste oblike
spremenil v:
'''TROSOVNICA''': lističi so beli, dokaj gosti in z vmesnimi lističi, pred betom so zaokroženi navznoter, so debeli, tesno blizu drug drugega, vsebujejo obilo cheilocistidov (velikih sterilnih celic na robu lističev), katerih zunanja celična plast je mehurjaste oblike.
Spremenil vrstico 15:
'''BET''': 1.5-3 cm visok in 4-6 mm debel, je lahko sredinsko ali bočno pripet na osnovo in je torej raven ali zavit, valjast.
spremenil v:
'''BET''': 1.5-3 cm visok in 3-6 mm debel, je lahko sredinsko ali bočno pripet na osnovo in je torej raven ali zavit, rdečkast do rožnat, valjast.
Spremenil vrstico 19:
'''TROSI''': 6-7.2 x 5.6-6.5 µm, skoraj okrogli, s številnimi bradavicami dolgimi običajno 0.5-0.7 µm, trosni prah je kremne ali ponekod tudi rožnate barve.
spremenil v:
'''TROSI''': 6-7.2 x 5.6-6.5 µm, skoraj okrogli, s številnimi bradavicami dolgimi običajno 0.5-0.7 µm, trosni prah je rdečkaste oz. rožnate barve.
Spremenil vrstice 21-22:
'''RASTIŠČE''': uspeva kot saprofit (dobi hranila iz razpadajoče organske snovi) na štorih in hlodih trhlih listavcev, kot so lipa, javor, brest in divji kostanj, raste ponavadi skupinsko, tudi razpršeno,
Čas rasti: -
spremenil v:
'''RASTIŠČE''': uspeva kot saprofit (dobi hranila iz razpadajoče organske snovi) na štorih in hlodih trhlih listavcev, kot so lipa, javor, brest in divji kostanj, raste ponavadi skupinsko, tudi razpršeno, poleti in jeseni.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-
Spremenil vrstice 26-27:
Edinstvene značilnosti R. palmatus ne da bi bilo težko taxonomists dogovoriti o tem, kako je treba uvrstiti , kar je izdelano taksonomske zgodovine in številnih synonymy . Prvo ime Agaricus palmatus z Bulliard leta 1785 pa so bili prerazvrščeni v več različnih rodov, preden je postal Rhodotus leta 1926. Pred kratkim je molekularna filogenije je analiza pomagala ugotoviti, da Rhodotus je najtesneje povezana s rodove v Physalacriaceae
S standardno laboratorijsko metodo za določanje protimikrobne dovzetnosti je goba pokazal, da ima zmerno protibakterijsko aktivnost proti Bacillus subtilis , in šibko protiglivično delovanje proti tako Saccharomyces cerevisiae in Aspergillus fumigatus .
spremenil v:
Zaradi edinstvenih značilnosti so gobo šele leta 1926 uvrstili med '''klobučarje''' (''Rhodotus''), čeprav je sprva spadala med '''kukmake''' (''Agaricus palmatus'', leta 1785) in kasneje med druge rodove. S standardno laboratorijsko metodo za določanje protimikrobne dovzetnosti pa so ugotovili, da ima goba zdravilne učinke in sicer zmerno protibakterijsko aktivnost in šibko protiglivično delovanje.
Spremenil vrstico 11:
'''KLOBUK''': 2-6 cm, sprva je polkroglast, pozneje se razširi in ohrani podvihan rob, v zrelih letih osebki običajno opredeljene z rožnato barvo, na površini je značilna mreža belo obarvanih brazd, grebenov ali žil, ki tvorijo dokaj globoke in ozke kanale, barva klobuka je lahko različna in glede na svetlobne pogoje sega od lososovo rdeče do oranžno rdeče ali do roza rdeče barve, meso je čvrsto, vendar gumijasto in rožnate barve, včasih je izpod klobuka opazna nekakšna "krvavitev" z rdeče oranžno tekočino.
spremenil v:
'''KLOBUK''': 2-6 cm, sprva je polkroglast, pozneje se razširi in ohrani podvihan rob, sprva oranžno rdečkast do rdečkast, na površini je značilna mreža belo obarvanih brazd, grebenov ali žil, ki tvorijo dokaj globoke in ozke kanale, barva klobuka je kasneje lahko različna in glede na svetlobne pogoje sega od lososovo rdeče do oranžno rdeče ali do roza rdeče barve, v zrelih letih pa ima rožnato barvo, meso je čvrsto, vendar gumijasto in rožnate barve, včasih je izpod klobuka opazna nekakšna "krvavitev" z rdeče oranžno tekočino, ki se spremeni v želatino.
Spremenil vrstico 9:
'''ZNAČILNOST''': čudovito lepa goba ima edinstvene značilnosti, zaradi katerih je dolgo niso znali uvrstiti v pravi rod, dokler je niso uvrstili med klobučarje. Na rdečem klobuku ima značilno belo mrežasto strukturo, izpod klobuka pa izpušča rdečkasto tekočino, ki tvori želatino.
spremenil v:
'''ZNAČILNOST''': čudovito lepa goba ima edinstvene značilnosti, zaradi katerih je dolgo niso znali uvrstiti v pravi rod, dokler je niso uvrstili med klobučarje. Na rdečem klobuku ima značilno belo mrežasto strukturo, izpod klobuka pa izpušča rdeče oranžno tekočino, ki tvori želatino.
Spremenil vrstico 15:
'''BET''': 1.5-3 cm visok in 4-6 mm debel, je lahko sredinsko ali bočno pripet na osnovo, je torej raven ali zavit
spremenil v:
'''BET''': 1.5-3 cm visok in 4-6 mm debel, je lahko sredinsko ali bočno pripet na osnovo in je torej raven ali zavit, valjast.
Spremenil vrstico 19:
'''TROSI''': 6-7.2 x 5.6-6.5 µm, skoraj okrogli, s številnimi bradavicami dolgimi običajno 0.5-0.7 µm, trosni prah je kremne ali tudi rožnate barve.
spremenil v:
'''TROSI''': 6-7.2 x 5.6-6.5 µm, skoraj okrogli, s številnimi bradavicami dolgimi običajno 0.5-0.7 µm, trosni prah je kremne ali ponekod tudi rožnate barve.
Spremenil vrstice 21-22:
'''RASTIŠČE''': raste kot saprofit na štorih in hlodih trhlih listavcev, ponavadi skupinsko, Rhodotus palmatus je saprobni , kar pomeni, da dobi hranila iz razpadajoče organske snovi. [ 38 ] Raste razpršeni ali zbrani v manjših skupinah na trhlih trdega lesa , kot so Lipa , javor , in zlasti brest ; [ 27 ] v Evropi je znano, da rastejo na divjega kostanja
spremenil v:
'''RASTIŠČE''': uspeva kot saprofit (dobi hranila iz razpadajoče organske snovi) na štorih in hlodih trhlih listavcev, kot so lipa, javor, brest in divji kostanj, raste ponavadi skupinsko, tudi razpršeno,
Čas rasti: -
Spremenil vrstico 13:
'''TROSOVNICA''': lističi so beli, dokaj gosti in z vmesnimi lističi, pred betom so zaokroženi navznoter, so debeli, tesno blizu drug drugega, z žilami.
spremenil v:
'''TROSOVNICA''': lističi so beli, dokaj gosti in z vmesnimi lističi, pred betom so zaokroženi navznoter, so debeli, tesno blizu drug drugega, vsebujejo obilo cheilocistidov (velikih sterilni celice na robu lističev), zunanji celični plast je mehurjaste oblike
Spremenil vrstico 19:
'''TROSI''': spore, barva Rhodotus palmatus je opisano najpogosteje kot rožnate, [ 30 ] [ 31 ] [ 32 ] , ampak tudi kot kremo obarvani. [ 28 ] Videno mikroskopom, spore Rhodotus imajo približno okrogle oblike z dimenzijami od 6-7,2 s 5,6-6,5 mikrometrov , se spor površina označena s številnimi bradavic podobnimi projekcijami (opredeljena kot verricose .), običajno 0,5-0,7 mikrometrov dolgo [ 33 ] 33,6-43,2 po 5,6-8 µm, vsebuje obilo cheilocystidia (veliki sterilni celice najdemo na robu lističev), zunanji celični plast klobuka povrhnjica je iz mehurja oblike, z debelimi stenami hif, vsak posebej podprt z majhnim stebel, ki sega v "želatiniran pasu" trosni prah je rožnate barve.
spremenil v:
'''TROSI''': 6-7.2 x 5.6-6.5 µm, skoraj okrogli, s številnimi bradavicami dolgimi običajno 0.5-0.7 µm, trosni prah je kremne ali tudi rožnate barve.
Spremenil vrstico 21:
'''RASTIŠČE''': raste na štorih in hlodov trhlih listavcev, Rhodotus palmatus je saprobni , kar pomeni, da dobi hranila iz razpadajoče organske snovi. [ 38 ] Raste razpršeni ali zbrani v manjših skupinah na trhlih trdega lesa , kot so Lipa , javor , in zlasti brest ; [ 27 ] v Evropi je znano, da rastejo na divjega kostanja
spremenil v:
'''RASTIŠČE''': raste kot saprofit na štorih in hlodih trhlih listavcev, ponavadi skupinsko, Rhodotus palmatus je saprobni , kar pomeni, da dobi hranila iz razpadajoče organske snovi. [ 38 ] Raste razpršeni ali zbrani v manjših skupinah na trhlih trdega lesa , kot so Lipa , javor , in zlasti brest ; [ 27 ] v Evropi je znano, da rastejo na divjega kostanja
Spremenil vrstico 9:
'''ZNAČILNOST''': lepa in čudovita goba ima edinstvene značilnosti, zaradi katerih je dolgo niso znali uvrstiti v pravi rod klobučarjev. Na rdečem klobuku ima značilno belo mrežasto strukturo, izpušča rdečkasto tekočino, ki izgleda kot želatina,
spremenil v:
'''ZNAČILNOST''': čudovito lepa goba ima edinstvene značilnosti, zaradi katerih je dolgo niso znali uvrstiti v pravi rod, dokler je niso uvrstili med klobučarje. Na rdečem klobuku ima značilno belo mrežasto strukturo, izpod klobuka pa izpušča rdečkasto tekočino, ki tvori želatino.
Spremenil vrstico 11:
'''KLOBUK''': 2-6 cm, sprva je polkroglast, pozneje se razširi in ohrani podvihan rob, v zrelih letih osebki običajno opredeljene z rožnato barvo, na površini je značilna mreža belo obarvanih grebenov ali žil, ki tvorijo globoke in ozke kanale, barva klobuka je lahko različna in glede na svetlobne pogoje sega od lososovo rdeče do oranžno rdeče ali do roza rdeče barve, meso je čvrsto, vendar gumijasto in rožnate barve, včasih je na klobuku opazna nekakšna "krvavitev" z rdeče oranžno tekočino.
spremenil v:
'''KLOBUK''': 2-6 cm, sprva je polkroglast, pozneje se razširi in ohrani podvihan rob, v zrelih letih osebki običajno opredeljene z rožnato barvo, na površini je značilna mreža belo obarvanih brazd, grebenov ali žil, ki tvorijo dokaj globoke in ozke kanale, barva klobuka je lahko različna in glede na svetlobne pogoje sega od lososovo rdeče do oranžno rdeče ali do roza rdeče barve, meso je čvrsto, vendar gumijasto in rožnate barve, včasih je izpod klobuka opazna nekakšna "krvavitev" z rdeče oranžno tekočino.
Spremenil vrstico 13:
'''TROSOVNICA''': Nekaj kratkih škrge, ki se imenuje lamellulae, ne segajo v celoti iz klobuka roba na nosilec, škrge so debele, zapakirani blizu drug drugega, z žilami in barve, podobne, a bolj bleda kot, cap. [ 28 ] Nekateri škrge, ne po celotni razdaljo od roba pokrova na nosilec. Te kratke škrge, ki se imenuje lamellulae,
spremenil v:
'''TROSOVNICA''': lističi so beli, dokaj gosti in z vmesnimi lističi, pred betom so zaokroženi navznoter, so debeli, tesno blizu drug drugega, z žilami.
Dodal vrstico 15:
'''BET''': 1.5-3 cm visok in 4-6 mm debel, je lahko sredinsko ali bočno pripet na osnovo, je torej raven ali zavit
Spremenil vrstico 17:
'''BET''': steblo je 1,5-3,0 0,6-1,2 cm (v) visok in 0,4-0,6 cm (0,16-0,24 V) debel (običajno nekoliko večji blizu osnove), in se lahko pritrdi na spodnjo stran pokrova v osrednjem ali bočna način. [ 28 ] Kot cap barve, velikost droga vpliva tudi na vrsto svetlobe, prejete v soku telesne zrelosti.
spremenil v:
'''MESO''': rožnate barve, čvrsto in gumijasto, v nekaterih deželah je sladkobnega okusa, drugod velja za grenko, brez značilnega vonja.
Spremenil vrstice 19-21:
'''MESO''': rožnate barve, čvrsto in gumijasto, v nekaterih deželah je sladko, drugod velja za grenko, brez značilnega vonja.
'''TROSI''': spore, barva Rhodotus palmatus je opisano najpogosteje kot rožnate, [ 30 ] [ 31 ] [ 32 ] , ampak tudi kot kremo obarvani. [ 28 ] Videno mikroskopom, spore Rhodotus imajo približno okrogle oblike z dimenzijami od 6-7,2 s 5,6-6,5 mikrometrov , se spor površina označena s številnimi bradavic podobnimi projekcijami (opredeljena kot verricose .), običajno 0,5-0,7 mikrometrov dolgo [ 33 ] 33,6-43,2 po 5,6-8 µm, vsebuje obilo cheilocystidia (veliki sterilni celice najdemo na robu lističev), zunanji celični plast klobuka povrhnjica je iz mehurja oblike, z debelimi stenami hif, vsak posebej podprt z majhnim stebel, ki sega v "želatiniran pasu".
spremenil v:
'''TROSI''': spore, barva Rhodotus palmatus je opisano najpogosteje kot rožnate, [ 30 ] [ 31 ] [ 32 ] , ampak tudi kot kremo obarvani. [ 28 ] Videno mikroskopom, spore Rhodotus imajo približno okrogle oblike z dimenzijami od 6-7,2 s 5,6-6,5 mikrometrov , se spor površina označena s številnimi bradavic podobnimi projekcijami (opredeljena kot verricose .), običajno 0,5-0,7 mikrometrov dolgo [ 33 ] 33,6-43,2 po 5,6-8 µm, vsebuje obilo cheilocystidia (veliki sterilni celice najdemo na robu lističev), zunanji celični plast klobuka povrhnjica je iz mehurja oblike, z debelimi stenami hif, vsak posebej podprt z majhnim stebel, ki sega v "želatiniran pasu" trosni prah je rožnate barve.
