<< Phaeocollybia christinae, oranžna temačnica | Gobe | Phaeocollybia lugubris, navadna temačnica >>
Phaeocollybia jennyae, zeljarska temačnica
Phaeocollybia jennyae (P. Karst.) Romagn. (1944)
Rod: Phaeocollybia - temačnice
ZNAČILNOST: goba spada v rod temačnic z različnimi niansami rjavih barv klobuka in beta, klobuk ima stožčasto ali grbasto obliko, bet pa značilen dolg koreninast konec, ki je globoko zakopan v zemljo in raste na koreninah iglavcev kot ektomikorizna goba (vzpostavi stik na samem koncu koreninskih laskov dreves) ter je deloma tudi parazit na drevesni korenini; rod je predvsem mikorizen in obenem nekoliko parazitski na drevesih. Temačnice so ime za temne korenovke, pri čemer je latinski izraz za temno Phaeo in za rod korenovk Collybia, ime Phaeocollybia pa je slovensko ime za temačnice, ki so poimenovane po temnejši rjavi barvi trosov, v nasprotju z belimi trosi roda Collybia. Vzdevek jenny ji je sprva dal mikolog Peter A. Karsten, verjetno po svoji znanki Jenny, dokončno pa ji je ime določil mikolog Henri Romagnesi. Ponekod v tujini velja za zaščiteno oziroma za zavarovano gobo!
KLOBUK: 1-7 cm premera, sprva izbočen in z grbo na osredju ali stožčast ali tudi zvonast, kasneje nekoliko sploščen, rdečkasto rjav ali oranžno rdeč, ki bledi v rumeno oranžno barvo, tudi vijolično rjav ali rjav, na osredju in včasih na robu temnejši, rahlo masten ali lepljiv, lahko tudi vlažen, mat oziroma rahlo sijoč, luskast, v suhem gladek.
TROSOVNICA: lističi so sprva rumenkasto oranžni do temno oranžni, tudi rumeno rdeči in kasneje rdečkasto rjavi do rjavi, gosti, prirasli, z vmesnimi lističi proti robu, valoviti.
BET: 4-12 cm visok, 3-8 mm debel, valjast in zelo dolg, vretenast, rdečkasto rjav do temno rjav, v zgornjem delu pod klobukom je do tretjine dolžine rumenkasto oranžen in svetlejši, do dnišča temnejši in pogosto temno rjav, konica je svetlo oranžno okrasta, z majhnimi belimi dlačicami, votel in bombažast pri starejših gobah, elastičen in žilav, v dnišču zožen in koreninast, gladek, korenasti podaljšek v dnišču je znan tudi kot korenasti pecelj ali psevdoriza, na betu je rahla sled obročka ali tančice, ki je večinoma neopazna.
MESO: rjavkasto do temno rjavo, lahko tudi oranžno rjavo ali rdečkasto rjavo, hrustančasto in elastično, ob dotiku delno pomodri, ima vonj po gobah ali grenkih mandljih ali tudi po redkvi, blagega do grenkega okusa.
TROSI: 4.5-6 x 3-4.5 µm, eliptični ali kapljaste oblike, deloma gladki ali rahlo hrapavi, okrašeni, trosi so rjavi do rjasto rjave barve.
RASTIŠČE: raste na gozdnih tleh kot ektomikorizna goba v iglastih in redkeje v mešanih listnatih gozdovih, povezana preko drevesnih nitk na globoko zakopanih koreninah iglavcev, ob smrekah in jelkah, pod borovci in divjimi kostanji, hrasti in redko pod bukvami, na zemlji bogati z razpadajočimi organskimi snovmi, na kislih tleh, skupinsko in večinoma v majhnih skupinah, uspeva poleti in jeseni, rada se pojavlja v hladnejših mesecih, redka.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Naucoria jennyae P. Karst. [kot ' jennyi '] (1881), Simocybe jennyae (P. Karst.) P. Karst. (1882)