<< Leucoagaricus americanus, rumeneči kukmakovec | Gobe | Leucoagaricus cinerascens, sivi kukmakovec >>
Leucoagaricus barssii, korenčasti kukmakovec
Leucoagáricus bárssii (Zeller) Vellinga (2000)
Rod: Leucoagaricus - kukmakovci
Leucoagáricus bárssii - užitna korencasti kukmakovec
ZNAČILNOST: goba ima luskasto površino, ki je na osredju gostejša, na korenčasto oblikovanem betu pa ima kožasti obroček, kakor tudi podobne gobe Agaricus - kukmaki in Lepiota - dežnički.
KLOBUK: 4–15 cm premera, polkroglast ali zvonast do široko izbočen ali konveksen, včasih poravnan in star na osredju udrt, suh, bel ali bled do sivkasto rjav na osredju, površina je rahlo vlaknasta in proti osredju luskasta ter z raztresenimi luskami, radialno vlaknasta, rob sprva ukrivljen navznoter, pri starih gobah se rob ukrivi navzgor, pri starih gobah je na robu tudi rahlo razpokan ali valovit, na dotik ne spremeni barve.
TROSOVNICA: lističi so prosti, gosti, beli ali rumenkasti in kremasti, široki in imajo vmesne lističe, ob betu so prosti, ob dotiku ali pritisku ne spremenijo barve.
BET: 4–10(15) cm visok in debel 1-2.5 cm, valjast, paličaste oblike, proti dnišču vretenast in korenast ali do stožčaste forme in torej zožen, bel, lahko votel ali z bombažasto votlino, obroček ali prstan na betu je membranast in bel, nad obročem je gol in spodaj rahlo vlaknast oziroma fibrilozen, bet je zakoreninjen v substrat, pogosto je star zavit.
MESO: belo, tudi sivkasto, precej debelo, ob poškodbi se ne obarva, vonj je prijeten in blag ter običajno rahlo gobast, okus je neznačilen oziroma nerazločen.
TROSI: 6–9 x 4–5.5 µm, elipsasti do jajčaste forme, gladki, hialinski, neenakomerno dekstrinoidni med obarvanjem po Melzerju, trosni prah je bel ali kremasto bel.
RASTIŠČE: raste na mešanih območjih, v gozdovih, ob cestah in poteh, na redki travi in na bogatih tleh v kombinaciji z lesnimi sekanci, tudi na peščenih in ilovnatih tleh, uspeva pozno poleti do jeseni, ko se vreme začne ohlajati, posamič ali v majhnih skupinah, redek.
Čas rasti: -VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: užitna, a ni najbolj priljubljena goba.
Foto: Eva Zupan.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Lepiota barssii Zeller (1934), Lepiota macrorhiza Locq. ex Kühner & Romagn. [as 'macrorrhiza'] (1953), Lepiota pinguipes A. Pearson (1952), Leucoagaricus barssii var. bulbobasilarus B. Kumari & Atri (2013), Leucoagaricus macrorhizus Locq. ex Singer (1948), Leucoagaricus macrorhizus Locq. ex E. Horak [as 'macrorrhizus'] (1968), Leucoagaricus macrorhizus var. pinguipes (A. Pearson) Alessio (1988), Leucoagaricus pinguipes (A. Pearson) Bon (1981), Leucocoprinus macrorhizus (Locq. ex E. Horak) D.A. Reid (1989), Leucocoprinus macrorhizus Locq. (1943)