<< Daldinia concentrica, slojevita óglarka | Gobe | Daldinia pyrenaica, pirenejska óglarka >>
Daldinia petriniae, hrapava óglarka
Daldínia petríniae Y. M. Ju, J. D. Rogers &_f._San Martín (1997)
Rod: Daldinia - óglarke
Daldínia petríniae - neužitna hrapava óglarka
ZNAČILNOST: skoraj kroglasta goba je poimenovana po barvi in deloma po obliki oglja, na prerezu so vidni številni tanki sloji oz. kolobarji, od belih pri robu, do sivih in do črnih v sredini, raste pa na listnatih drevesih.
TROSNJAK: teleomorf je žilav do olesenel, 2-6 (8) cm širok, nepravilno kroglaste oblike in tudi naguban, površina je od temno opečnate do temnovijoličasto sive barve, s staranjem pa potemni do črne barve.
TROSOVNICA: na površini so vidne rdečerjave granule, ki imajo nastajajoče trose; ti se izstrelijo skozi odprtinico na vrhu; zaradi številnih trosov, ki so zgoščeni na zunanji površini, se zdi prašna in sajasta kot oglje. Pri prerezu se menjujejo temne in svetle proge v razmerju 1: 1-3 (temna: svetla).
BET: ga nima, goba je priraščena na osnovo.
MESO: sivo do črno, tudi rjavo vijoličaste barve, čvrsto, s staranjem postane drobljivo, brez značilnega vonja in okusa. KOH reakcija je pri svežih primerkih najprej vijoličasta, nato se spremeni v rjavkasto rumene tone.
TROSI: 12.5–16.5 x 6.5–7.5 µm, elipsoidni, ob straneh zoženi, a zaobljeni, trosni prah je črn.
RASTIŠČE: raste čez vse leto, na listnatih drevesih in deblih breze (Betula), ki je za hrapavo oglarko tipičen subtrat. Raste še na ostalih drevesih iz rodu brezovk (Betulaceae) in črni jelši (Alnus glutinosa).
Čas rasti: -I-II-III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
PODOBNE VRSTE: Daldinia - óglarke se ločijo druga od druge po velikosti trosov in po substratu v katerem rastejo.
Foto: Eva Zupan.
SINONIMI: -