<< Clathrus ruber, navadna mrežnica | Gobe | Clavaria acuta, zašiljena kijevka >>
Claussenomyces prasinulus, zelenkasta lečica
Claussenomýces prasínulus (P. Karst.) Korf & Abawi (1971)
Rod: Claussenomyces - lečice
Claussenomýces prasínulus - neužitna zelenkasta lecica
ZNAČILNOST: zelo majhna leči podobna saprofitna gobica iz roda klavsenovk (ime še ni potrjeno kot slovensko ime za ta rod!) je zelenkaste barve in ima želatinasto teksturo, v gozdovih pa razgrajuje odmrlo lesno podrast in je indikatorska vrsta za zdrave in vlažne gozdne habitate. Imenovana je v čast mikologu Petru Heinrichu Claussenu iz Univerze v Marburgu.
KLOBUK: trosnjak je zelo majhen in do 0.6 (1) mm širok, diskaste ali lečaste oblike in podoben obrnjenemu stožcu, spodnji del se nekoliko zoži, lahko blazinast, sprva je rahlo polkroglast in nato lečast ter končno podoben disku, bledo zelenkasto bel ali z rahlimi bledo rumenkastimi odtenki, zrnat, zunanja površina je gladka do rahlo hrapava, rob je pravilen, pogosto z rahlim kovinskim sijajem, želatinaste do elastične teksture, meso je voskasto in žilavo. Zaradi majhnosti je trosnjak pogosto spregledan.
TROSOVNICA: na zunanji površini trosnjaka, bledo zelenkasta ali rumeno-zelenkasta.
BET: ga nima, trosnjak raste na osnovi.
MESO: sprva belkasto do bledo rumenkasto in v starosti zelenkasto, tanko, mehko, lepljivo, precej žilavo, prozorno, brez značilnega vonja in okusa.
TROSI: 10–16 × 3–4.5 µm, podolgovati in valjasti, s 3 prečnimi septami v zrelem stanju, tankosteni, bolj ali manj ukrivljeni, gladki, hialini, trosni prah je brezbarven do rahlo bel.
RASTIŠČE: saprofitna gobica raste v gozdovih na razpadajočem in vlažnem ter oluščenem lesu različnih vrst listavcev, tudi na vejah in storžih iglavcev (smreka, bor), množično in tudi tesno skupinsko, uspeva poleti in jeseni, redka.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Agyriopsis prasinula (P. Karst.) P. Karst. (1870) [1871], Belonidium clarkei Massee & Crossl. (1901), Belonidium glabrovirens (Boud.) Sacc. (1889), Belonidium viridiatrum Sacc. & Fautrey [as 'viridi-atrum'] (1900), Belonium viridiatrum (Sacc. & Fautrey) Boud. (1907), Chlorospleniella prasinula (P. Karst.) Kuntze (1891), Coryne prasinula (P. Karst.) P. Karst. (1885) [1881-1885], Corynella glabrovirens (Boud.) Boud.(1907), Corynella prasinula (P. Karst.) Boud. (1907), Dendrostilbella prasinula Höhn. (1905), Helotium glabrovirens Boud. (1881), Mollisia glabrovirens (Boud.) Gillet (1886) [1879], Ombrophila atrovirens var. prasinula (P. Karst.) P. Karst. (1871), Ombrophila prasinula (P. Karst.) Rehm (1881), Peziza prasinula P. Karst. (1869), Strossmayeria viridiatra (Sacc. & Fautrey) Dennis (1962)