<< Amanita verna, pomladanska mušnica | Gobe | Amaropostia stiptica, trpki skutnikovec >>
<< Amanita verna, pomladanska mušnica | Smrtno strupene gobe | Calonarius meinhardii, nedišeči koprenar >>
Amanita virosa, koničasta mušnica
Amaníta virósa (Fr.) Bertill. (1866)
Rod: Amanita - mušnice/lupinarji
Amaníta virósa - smrtno strupena konicasta musnica
ZNAČILNOST: sprva jajčasta kepica, ovita v belo kožasto lupino, ki kasneje na vrhu poči, iz razpoke pa požene nekoliko koničast klobuk, ki se nato dvigne na visokem, luskatem betu, z razcefranim obročkom, lupina pa ostane pri dnišču beta.
KLOBUK: 8-9 cm, kroglast, nato rahlo stožčast, končno razprt s topo grbo, tako da tudi star obdrži zvonasto obliko, običajno je po površini svilasto vlaknat, bel, redko je teme rjavo.
TROSOVNICA: je iz belih, gostih, širokih in vmesnih lističev, z ostanki ovojnice, ostrinka lističev je fino puhasta in se ne dotika beta.
BET: 8-15 x 0.6-1.5 cm, raven, valjast, proti lističem ožji, z raztrganim obročkom, pod njim volnat, vlaknato luskat, proti dnišču širši, z lupino obdanim gomoljem, star se zvotli.
MESO: belo, mehko, nežno, z vonjem po surovem krompirju, milega okusa.
TROSI: 10 x 8 µm, skoraj okrogli, svetli, amiloidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste na kislih tleh, v vlažnih listnatih in iglastih gozdovih, od pomladi do pozne jeseni, redka. Vrsta je mikorizna z mešanim drevjem.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: smrtno strupena. Enako kot Amanita phalloides, zelena mušnica, povzroča faloidni sindrom - pretežno zastrupitev jeter, z dolgim inkubacijskim časom.
PODOBNE VRSTE: Potrebna je skrajna previdnost pri nabiranju podobnih belih užitnih gob.
Foto: Slavko Šerod.
SINONIMI: Agaricus virosus Fr. (1838), Amanita phalloides var. virosa (Bertill.) Sartory & L. Maire (1922), Amanita virosa var. aculeata Voglino (1894), Amanita virosa var. levipes Neville & Poumarat (2004), Amanitina virosa (Bertill.) E.-J. Gilbert (1940)
seznam×zacetni seznam×nadaljevalni trosovnica×listicasta bet×zastiralo
Amanita virosa, konicasta musnica