Duglazija (Pseudotsuga taxifolia)
Duglazija (Pseudotsuga taxifolia)
Spada med borovke in je samorasla v zahodnem delu Severne Amerike. Duglazija je zimzeleni iglavec, ki zraste v višino do 60 m in v debelino do 4 m. Velja za zelo prilagodljivo drevo, najbolj pa uspeva v hladnih področjih z debelo plastjo prsti. Deblo drevesa je ravno in okroglo, skorja pa je sprva siva in gladka, kasneje pa postane rdeče-rjava in razpoka. Izloča veliko smole, veje pa so v mladosti prekrite s puhom, ki kasneje odpade. Iglice so mehke, dolge okoli 3 cm in imajo močan smolnat vonj.

Rdečkasta mušnica(Amanita rubescens)
Rdečkasta mušnica (Amanita rubescens)
Rdečkasta mušnica (Amanita rubescens)
MIKORIZNA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Spoznamo jo po sivih krpicah na klobučku, gladkem obrobju, nažlebkanem zastiralcu, predvsem pa po rdečečem mesu, zlasti v dnišču beta in na razjedah od črvov. Je edina od mušnic, ki na ranjenih mestih ali razjedah pordeči. Lističi so beli, kot pri večini mušnic in na ranjenih mestih pordečijo. Raste pod iglavci in listavci, zlasti v mešanem gozdu, od pozne pomladi pa vse do zime. Je pogojno užitna, surova strupena.
Duglazija (Pseudotsuga taxifolia)
Duglazija (Pseudotsuga taxifolia)
Spada med borovke in je samorasla v zahodnem delu Severne Amerike. Duglazija je zimzeleni iglavec, ki zraste v višino do 60 m v Evropi (v Ameriki je do dvakrat višja) in v debelino do 4 m. Velja za zelo prilagodljivo drevo, najbolj pa uspeva v hladnih področjih z debelo plastjo prsti. Deblo drevesa je ravno in okroglo, skorja pa je sprva siva in gladka, kasneje pa postane rdeče-rjava in razpoka. Izloča veliko smole, veje pa so v mladosti prekrite s puhom, ki kasneje odpade. Iglice so mehke, dolge okoli 3 cm in imajo močan smolnat vonj.

Rdečkasta mušnica(Amanita rubescens)
Rdečkasta mušnica (Amanita rubescens)
Rdečkasta mušnica (Amanita rubescens)
MIKORIZNA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Spoznamo jo po sivih krpicah na klobučku, gladkem obrobju, nažlebkanem zastiralcu, predvsem pa po rdečečem mesu, zlasti v dnišču beta in na razjedah od črvov. Je edina od mušnic, ki na ranjenih mestih ali razjedah pordeči. Lističi so beli, kot pri večini mušnic in na ranjenih mestih pordečijo. Raste pod iglavci in listavci, zlasti v mešanem gozdu, od pozne pomladi pa vse do zime. Je pogojno užitna, surova strupena.
Gorski brest (Ulmus glabra)
Gorski brest (Ulmus glabra)
Brestov je več vrst. Poznamo gorski brest, poljski brest in vez ali dolgopecljati brest. Brest je drevo, ki zraste od 25 do 30 m višine. Za rastišče si izbere svežo globoko zemljo, zato ga srečamo v glavnem kot posamično drevo. List gorskega bresta je zaščitni znak učne gozdne poti Uršank. Žal prav glivica Obhiostoma ulmi in Obhiostoma novo ulmi povzročata holandsko bolezen brestov, zaradi katerih se je njihova populacija precej skrčila.

Jesenski goban (Boletus edulis)
Jesenski goban (Boletus edulis)
Jesenski goban (Boletus edulis)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Značilno za jesenski goban je vlažen, lepjiv klobuček, ki je včasih precej temno rjav, tako da je tudi meso pod kožico klobuka rdečkasto rjavo obarvano. Redko je površina povsem gladka. Trosovnica je sprva belkasta, cevke so precej dolge, z lahkoto jih odluščimo od klobuka, sčasoma porumenijo in na koncu pozelenijo. Raste pod listavci in iglavci, posamično ali v skupinah, poleti, največ pa v jeseni.
Gorski brest (Ulmus glabra)
Gorski brest (Ulmus glabra)
Brestov je več vrst. Poznamo gorski brest, poljski brest in vez ali dolgopecljati brest. Brest je drevo, ki zraste od 25 do 30 m višine. Za rastišče si izbere svežo globoko zemljo, zato ga srečamo v glavnem kot posamično drevo. List gorskega bresta je zaščitni znak učne gozdne poti Uršank. Žal prav glivica Obhiostoma ulmi in Obhiostoma novo ulmi povzročata holandsko bolezen brestov, zaradi katerih se je njihova populacija precej skrčila.

Jesenski goban (Boletus edulis)
Jesenski goban (Boletus edulis)
Jesenski goban (Boletus edulis)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Značilno za jesenski goban je vlažen, lepjiv klobuček, ki je včasih precej temno rjav, tako da je tudi meso pod kožico klobuka rdečkasto rjavo obarvano. Redko je površina povsem gladka. Trosovnica je sprva belkasta, cevke so precej dolge, z lahkoto jih odluščimo od klobuka, sčasoma porumenijo in na koncu pozelenijo. Raste pod listavci in iglavci, posamično ali v skupinah, poleti, največ pa v jeseni.
Gaber (Carpinus betulus)
Gaber (Carpinus betulus)
Gaber, majhno drevo z ovalnimi listi na dolgih nežnih vejah, je doma v evropskih deželah z zmernim podnebjem. Sivo skorjo dopolnjujejo temnejše črte. Listi so ovalni, z nazobčanim robom, ki se v jeseni obarvajo rumeno. Je izredno trdoživa vrsta, ki dobro prenaša sušo. Uspeva na soncu in v senci. Gaber raste zelo počasi in ga lahko obrezujemo redno, saj vse veje ponovno zrastejo. Zraste do 25 m v višino in do 60 cm debeline ter živi do 150 let. Ljudje ga uporabljajo predvsem za izdelavo lesenih orodij in za drva, ker ima veliko kalorično vrednost. Njegovo hitro odpadlo listje zelo dobro vpliva na rodovitnost tal.

Gabrov ded (Leccinum carpini)
Gabrov ded (Leccinum carpini)
Gabrov ded (Leccinum carpini)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Značilen za dedke je dolg, hrapav ali luskat bet, ki je sprva betičast, nato valjast, pri starih gobah pa se rad skrivi. Večinoma imajo bledo sivkaste luknjice, meso pa na zraku spreminja barvo, kar pa ne vpliva na užitnost. Te mikorizne gobe uspevajo v sožitju z drevjem, zato iamjo imena po drevesih, kjer rastejo. Gabrov ded spoznamo po drobno zgubanem, okrasto rjavem klobuku, po mesu, ki na zraku močno počrni in po tipičnem rastišču pod gabri. Najraje uspeva na gozdnih obronkih v travi.
Gaber (Carpinus betulus)
Gaber (Carpinus betulus)
Gaber, majhno drevo z ovalnimi listi na dolgih nežnih vejah, je doma v evropskih deželah z zmernim podnebjem. Sivo skorjo dopolnjujejo temnejše črte. Listi so ovalni, z nazobčanim robom, ki se v jeseni obarvajo rumeno. Je izredno trdoživa vrsta, ki dobro prenaša sušo. Uspeva na soncu in v senci. Gaber raste zelo počasi in ga lahko obrezujemo redno, saj vse veje ponovno zrastejo. Zraste do 25 m v višino in do 60 cm debeline ter živi do 150 let. Ljudje ga uporabljajo predvsem za izdelavo lesenih orodij in za drva, ker ima veliko kalorično vrednost. Njegovo hitro odpadlo listje zelo dobro vpliva na rodovitnost tal.

Gabrov ded (Leccinum carpini)
Gabrov ded (Leccinum carpini)
Gabrov ded (Leccinum carpini)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Značilen za dedke je dolg, hrapav ali luskat bet, ki je sprva betičast, nato valjast, pri starih gobah pa se rad skrivi. Večinoma imajo bledo sivkaste luknjice, meso pa na zraku spreminja barvo, kar pa ne vpliva na užitnost. Te mikorizne gobe uspevajo v sožitju z drevjem, zato iamjo imena po drevesih, kjer rastejo. Gabrov ded spoznamo po drobno zgubanem, okrasto rjavem klobuku, po mesu, ki na zraku močno počrni in po tipičnem rastišču pod gabri. Najraje uspeva na gozdnih obronkih v travi.
Graden (Quercus petraea)
Graden (Quercus petraea)
Graden je listnato drevo z razprostrto krošnjo. Listi so usnjati in temno zelene barve z rumenim, 1,5 - 4 cm dolgim pecljem. Je prezimno trdna vrsta. Samoniklo raste v velikem delu Slovenije v gričevnatem svetu in v toplih legah v hribovju, najpogostejši je v alpskem in dinarskem svetu, redkejši v panonskem in sredozemskem, kjer ga najdemo na Krasu. Najdemo ga celo v višini nad 1000 m. Je svetloljubna drevesna vrsta.V višino zraste do 40 m, debeline je do 1 m. Doseže maksimalno starost tudi do 700 let. Deblo gradna je pokončno, pravilne oblike in običajno dobro vidno do samega vrha. Oblikuje močne korenine že v mladosti, zato je odporen proti vetru in viharjem. Njegov sadež je želod , ki omogoča življenje celi vrsti gozdnih živali in to od jelenjadi do ptičev, kot je npr. šoja. Njegov les je vsestransko uporaben in se uporablja za parkete, pohištva, furnir, vinogradniške sode…

Rdeča mušnica (Amanita muscaria)
Rdeča mušnica (Amanita muscaria)
Rdeča mušnica (Amanita muscaria)
MIKORIZNA VRSTA
STRUPENA
Vse mušnice imajo močno razvito zunanjo ovojnico in zastiralce ali obroček. Rdeča mušnica je v začetku rasti dela hrapava kepa s širšim dniščem, ki se pri nadaljnji rasti napne in površinsko razpoka v piramidaste krpice, na rdeči gladki podlagi, ki pa jih pri vseh različkih ni. Razprte gobe so lahko orjaške, na visokem betu iamjo kožast obroček. Raste v vseh gozdovih, od poletja pa do prvega snega. Je strupena in povzroča zastrupitev živčnega sistema
Graden (Quercus petraea)
Graden (Quercus petraea)
Graden je listnato drevo z razprostrto krošnjo. Listi so usnjati in temno zelene barve z rumenim, 1,5 - 4 cm dolgim pecljem. Je prezimno trdna vrsta. Samoniklo raste v velikem delu Slovenije v gričevnatem svetu in v toplih legah v hribovju, najpogostejši je v alpskem in dinarskem svetu, redkejši v panonskem in sredozemskem, kjer ga najdemo na Krasu. Najdemo ga celo v višini nad 1000 m. Je svetloljubna drevesna vrsta.V višino zraste do 40 m, debeline je do 1 m. Doseže maksimalno starost tudi do 700 let. Deblo gradna je pokončno, pravilne oblike in običajno dobro vidno do samega vrha. Oblikuje močne korenine že v mladosti, zato je odporen proti vetru in viharjem. Njegov sadež je želod , ki omogoča življenje celi vrsti gozdnih živali in to od jelenjadi do ptičev, kot je npr. šoja. Njegov les je vsestransko uporaben in se uporablja za parkete, pohištva, furnir, vinogradniške sode…

Rdeča mušnica (Amanita muscaria)
Rdeča mušnica (Amanita muscaria)
Rdeča mušnica (Amanita muscaria)
MIKORIZNA VRSTA
STRUPENA
Vse mušnice imajo močno razvito zunanjo ovojnico in zastiralce ali obroček. Rdeča mušnica je v začetku rasti dela hrapava kepa s širšim dniščem, ki se pri nadaljnji rasti napne in površinsko razpoka v piramidaste krpice, na rdeči gladki podlagi, ki pa jih pri vseh različkih ni. Razprte gobe so lahko orjaške, na visokem betu iamjo kožast obroček. Raste v vseh gozdovih, od poletja pa do prvega snega. Je strupena in povzroča zastrupitev živčnega sistema
Japonski macesen (Larix leptolepis)
Japonski macesen (Larix leptolepis)
Macesen je edini iglavec, ki jeseni odvrže iglice. Japonski macesen je naravno razširjen na srednjem Japonskem. Je do 30 m visoko iglasto drevo s presvetljeno in stožčasto do široko stebrasto krošnjo. Veje so vodoravne ali upognjene navzgor. Njegove prednosti v primerjavi z evropskim macesnom so hitra rast in odpornost proti macesnovem raku, najnevarnejši macesnovi bolezni. Ima tudi kvaliteten les, zato so ga v Evropi sadili v gozdnih nasadih.

Macesnova lupljivka (Suillus grevillei)
Macesnova lupljivka (Suillus grevillei)
Macesnova lupljivka (Suillus grevillei)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Lupljivke spoznamo po pretežno sluzastem klobučku, ki je lupljiv. Macesnova lupljivka raste samo pod macesni, sapoznamo pa jo po oranžno rumenih odtenkih v vseh delih trosnjaka in po kožastem zastiralcu, ki pri mladih gobah prekriva trosovnico. Rumene cevke so kratke in priraščene na bet. Z rastjo trosnjaka se večajo in redčijo, meso pa postaja vse bolj mehko in pri starih gobah neuporabno. Rad ima bolj apnenčasta tla.
Japonski macesen (Larix leptolepis)
Japonski macesen (Larix leptolepis)
Macesen je edini iglavec, ki jeseni odvrže iglice. Japonski macesen je naravno razširjen na srednjem Japonskem. Je do 30 m visoko iglasto drevo s presvetljeno in stožčasto do široko stebrasto krošnjo. Veje so vodoravne ali upognjene navzgor. Njegove prednosti v primerjavi z evropskim macesnom so hitra rast in odpornost proti macesnovem raku, najnevarnejši macesnovi bolezni. Ima tudi kvaliteten les, zato so ga v Evropi sadili v gozdnih nasadih.

Macesnova lupljivka (Suillus grevillei)
Macesnova lupljivka (Suillus grevillei)
Macesnova lupljivka (Suillus grevillei)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Lupljivke spoznamo po pretežno sluzastem klobučku, ki je lupljiv. Macesnova lupljivka raste samo pod macesni, sapoznamo pa jo po oranžno rumenih odtenkih v vseh delih trosnjaka in po kožastem zastiralcu, ki pri mladih gobah prekriva trosovnico. Rumene cevke so kratke in priraščene na bet. Z rastjo trosnjaka se večajo in redčijo, meso pa postaja vse bolj mehko in pri starih gobah neuporabno. Rad ima bolj apnenčasta tla.
Rdeči bor (Pinus sylvestris)
Rdeči bor (Pinus sylvestris)
Rdeči bor je skromna in prilagodljiva vrsta, raste tudi na najrevnejših in najbolj izčrpanih tleh. Spada med drevesne vrste z največjim arealom. Raste v severni in srednji Evropi, v Pirinejih, francoskem centralnem masivu, na balkanskih gorovjih in Sibiriji. Spada med borovke. V višino zraste do 30 m, v debelino pa do 1m. Skorja je temno rjava, razpokana. V območju vej je rdečkasta. Deblo je dolgo, na spodnjem delu nima vej. Rdeči bor ima zelo velike storže, dolgi so od 3 – 7 cm. Krošnjo ima sploščeno v obliki dežnika. Njegova maksimalna starost je 600 let. Njegov les se uporablja predvsem v gradbeništvu pa tudi v pohištevni industriji.

Borov goban (Boletus pinophilus)
Borov goban (Boletus pinophillus)
Borov goban (Boletus pinophilus)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Gobani imajo zelo mesnate trosnjake, ki imajo sprva skoraj okrogle bete. Borov goban spoznamo po rdečerjavem klobuku, ki je včasih skoraj črn, drobno zguban, meso pa je izredno trdno in sočno. Mlad ima belo trosovnico, raste največkrat pod bori, tudi pod bukvami, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Z dozorevanjem trosov se trosovnica spreminja iz bele v rumeno barvo, stare gobe pa imajo dolge, olivno zelene cevke s širokimi luknjicami.
Rdeči bor (Pinus sylvestris)
Rdeči bor (Pinus sylvestris)
Rdeči bor je skromna in prilagodljiva vrsta, raste tudi na najrevnejših in najbolj izčrpanih tleh. Spada med drevesne vrste z največjim arealom. Raste v severni in srednji Evropi, v Pirinejih, francoskem centralnem masivu, na balkanskih gorovjih in Sibiriji. Spada med borovke. V višino zraste do 30 m, v debelino pa do 1m. Skorja je temno rjava, razpokana. V območju vej je rdečkasta. Deblo je dolgo, na spodnjem delu nima vej. Rdeči bor ima zelo velike storže, dolgi so od 3 – 7 cm. Krošnjo ima sploščeno v obliki dežnika. Njegova maksimalna starost je 600 let. Njegov les se uporablja predvsem v gradbeništvu pa tudi v pohištevni industriji.

Borov goban (Boletus pinophilus)
Borov goban (Boletus pinophillus)
Borov goban (Boletus pinophilus)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Gobani imajo zelo mesnate trosnjake, ki imajo sprva skoraj okrogle bete. Borov goban spoznamo po rdečerjavem klobuku, ki je včasih skoraj črn, drobno zguban, meso pa je izredno trdno in sočno. Mlad ima belo trosovnico, raste največkrat pod bori, tudi pod bukvami, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Z dozorevanjem trosov se trosovnica spreminja iz bele v rumeno barvo, stare gobe pa imajo dolge, olivno zelene cevke s širokimi luknjicami.
Smreka (Picea abies)
Smreka (Picea abies)
Spada med borovke. Obsega okrog 35 zimzelenih vrst iglastih dreves. Zraste do višine 40 m in debeline do 1m. Smreka je vitko enodomno drevo (spomladi se razvijejo na istem drevesu ženski in moški cvetovi) z rdečkasto rjavo, luskasto razpokano skorjo in z veliko stožčasto krošnjo, ki ima posebno v spodnjem delu povešene veje. Veje so poraščene s temno zelenimi koničastimi iglicami, ki so spiralasto razmeščene na dolgih poganjkih. Smreka raste po iglastih in mešanih gozdovih od nižine pa vse do zgornje gozdne meje. Iz odpadlih iglic nastaja surovi humus. Storži so med oprašitvijo pokončni, potem se obrnejo navzdol in tako tudi dozorijo. Zrel storž je do 15 cm dolg in do 4 cm debel. Ko storž dozori, odpade z drevesa cel.

Veliki slinar (Gomphidius glutinosus)
Veliki slinar (Gomphidius glutinosus)
Veliki slinar (Gomphidius glutinosus)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Spoznamo ga po debelih in razmaknjenih lističih, ki potekajo daleč po betu navzdol ter z dozorevanjem trosov postanejo vse bolj temni. Trosni prah je skoraj črn in obarva bele slinave bete, ki so proti dnišču močno rumeni. Mlade gobe so ovite v trdno slinavo ovojnico, ki jo z lahkoto odstranimo s klobučkov, skupaj z nalepljeno umazanijo. Raste skupinsko, pod iglavci, najraje v mahu pod mladimi smrekami, poleti in v jeseni.
Smreka (Picea abies)
Smreka (Picea abies)
Spada med borovke. Obsega okrog 35 zimzelenih vrst iglastih dreves. Zraste do višine 40 m in debeline do 1m. Smreka je vitko enodomno drevo (spomladi se razvijejo na istem drevesu ženski in moški cvetovi) z rdečkasto rjavo, luskasto razpokano skorjo in z veliko stožčasto krošnjo, ki ima posebno v spodnjem delu povešene veje. Veje so poraščene s temno zelenimi koničastimi iglicami, ki so spiralasto razmeščene na dolgih poganjkih. Smreka raste po iglastih in mešanih gozdovih od nižine pa vse do zgornje gozdne meje. Iz odpadlih iglic nastaja surovi humus. Storži so med oprašitvijo pokončni, potem se obrnejo navzdol in tako tudi dozorijo. Zrel storž je do 15 cm dolg in do 4 cm debel. Ko storž dozori, odpade z drevesa cel.

Veliki slinar (Gomphidius glutinosus)
Veliki slinar (Gomphidius glutinosus)
Veliki slinar (Gomphidius glutinosus)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Spoznamo ga po debelih in razmaknjenih lističih, ki potekajo daleč po betu navzdol ter z dozorevanjem trosov postanejo vse bolj temni. Trosni prah je skoraj črn in obarva bele slinave bete, ki so proti dnišču močno rumeni. Mlade gobe so ovite v trdno slinavo ovojnico, ki jo z lahkoto odstranimo s klobučkov, skupaj z nalepljeno umazanijo. Raste skupinsko, pod iglavci, najraje v mahu pod mladimi smrekami, poleti in v jeseni.
Gorski javor (Acer pseudoplatanus)
Gorski javor (Acer pseudoplatanus)
V Sloveniji so razširjene tri vrste javora: beli (ali gorski) javor, ostrolistni (mlečni) javor in maklen ali poljski javor. Gorski javor je visoko in široko, močno rastoče drevo, ki izvira iz Karpatov in Alp. Je precej prilagodljiv glede na tla, ima pa rad globoka, vlažna tla. Temno zeleni listi se v jeseni pobarvajo rumeno. Javorji uspevajo samo na sveži in globoki prsti zato rastejo bolj posamično. Zrastejo lahko do 40 m visoko v debelino pa zraste do 1,5 m. Javorov les se uporablja za pohištvo, furnir, talne obloge. Od vseh vrst javorov ima gorski najkvalitetnejši les.

Modrikasta golobica (Russula cyanoxantha)
Modrikasta golobica (Russula cyanoxantha)
Modrikasta golobica (Russula cyanoxantha)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Golobice spadajo v rod gliv, ki nimajo ovojnice, imajo pa bolj ali manj gladke klobučke, ki se večinoma dajo olupiti in imajo stari vdrto osredje. Beti so redko daljši od širine klobukov in se na upogib gladko prelomijo. Modrikasta golobica ima modrikasto zelenkast, lisast klobuček, bele in prožne lističe, bel bet, ki je včasih vijoličasto nadahnjen in je milega okusa. Vse pekoče vrste so neprimerne za uživanje, ali pa so celo strupene. Raste skupinsko, pod listavci in iglavci, od začetka poletja pa vse do pozne jeseni.
Gorski javor (Acer pseudoplatanus)
Gorski javor (Acer pseudoplatanus)
V Sloveniji so razširjene tri vrste javora: beli (ali gorski) javor, ostrolistni (mlečni) javor in maklen ali poljski javor. Gorski javor je visoko in široko, močno rastoče drevo, ki izvira iz Karpatov in Alp. Je precej prilagodljiv glede na tla, ima pa rad globoka, vlažna tla. Temno zeleni listi se v jeseni pobarvajo rumeno. Javorji uspevajo samo na sveži in globoki prsti zato rastejo bolj posamično. Zrastejo lahko do 40 m visoko v debelino pa zraste do 1,5 m. Javorov les se uporablja za pohištvo, furnir, talne obloge. Od vseh vrst javorov ima gorski najkvalitetnejši les.

Modrikasta golobica (Russula cyanoxantha)
Modrikasta golobica (Russula cyanoxantha)
Modrikasta golobica (Russula cyanoxantha)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Golobice spadajo v rod gliv, ki nimajo ovojnice, imajo pa bolj ali manj gladke klobučke, ki se večinoma dajo olupiti in imajo stari vdrto osredje. Beti so redko daljši od širine klobukov in se na upogib gladko prelomijo. Modrikasta golobica ima modrikasto zelenkast, lisast klobuček, bele in prožne lističe, bel bet, ki je včasih vijoličasto nadahnjen in je milega okusa. Vse pekoče vrste so neprimerne za uživanje, ali pa so celo strupene. Raste skupinsko, pod listavci in iglavci, od začetka poletja pa vse do pozne jeseni.
Kostanj (Castanea sativa)
Kostanj (Castanea sativa)
Domovina pravega kostanja je Mala Azija, Severna Afrika in Sredozemlje. V Sloveniji raste v toplejših gričevnatih legah. Povzpne se do nadmorske višine okrog 800 m. Dobro uspeva na rastiščih, kjer vladajo topla poletja, mile zime in kjer so padavine obilne ter visoka zračna vlaga. Kostanj zraste do višine 35 m, debeline do 1 m. Listi pri kostanju so dolgi do 25 centimetrov, podolgovati, koničasti robovi lista so nazobčani, kakor žagino rezilo. Doseže lahko starost tudi 1000 let. Eno drevo daje letno od 100-200 kg kostanja .V Sloveniji je bolezen kostanjevega raka po letu 1950 zmanjšala površino kostanjevih gozdov za več kot polovico. Pravi kostanj je pomemben zaradi svoje ekološke, socialne in proizvodne funkcije. S svojim bogatim opadom in z močnim koreninskim pletežem izboljšuje rastišče, strukturo in stabilnost tal. Pri proizvodni funkciji pa ima pomembno vlogo pri pridobivanju tanina, medu, plodov in lesa.

Rjavi bledotrosnik (Gyroporus castaneus)
Rjavi bledotrosnik (Gyroporus castaneus)
Rjavi bledotrosnik (Gyroporus castaneus)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Rjavi bledotrosnik je v Sloveniji zaščitena vrsta. Ima cimetasto rjav, polsten klobuk, suh in nesvetleč, z ostrim robom, ki pa obrnjen pokaže belo trosovnico in kijasto oblikovan rjav, polsten in na prerezu votlinasto prekatast bet. Cevke so bele, pri starih gobah postanejo olivno zelene barve. Raste na peščenih kislih tleh v svetlih, sončnih mešanih gozdovih. Najpogosteje ga najdemo pod kostanji, bukvami in hrasti.
Kostanj (Castanea sativa)
Kostanj (Castanea sativa)
Domovina pravega kostanja je Mala Azija, Severna Afrika in Sredozemlje. V Sloveniji raste v toplejših gričevnatih legah. Povzpne se do nadmorske višine okrog 800 m. Dobro uspeva na rastiščih, kjer vladajo topla poletja, mile zime in kjer so padavine obilne ter visoka zračna vlaga. Kostanj zraste do višine 35 m, debeline do 1 m. Listi pri kostanju so dolgi do 25 centimetrov, podolgovati, koničasti robovi lista so nazobčani, kakor žagino rezilo. Doseže lahko starost tudi 1000 let. Eno drevo daje letno od 100-200 kg kostanja .V Sloveniji je bolezen kostanjevega raka po letu 1950 zmanjšala površino kostanjevih gozdov za več kot polovico. Pravi kostanj je pomemben zaradi svoje ekološke, socialne in proizvodne funkcije. S svojim bogatim opadom in z močnim koreninskim pletežem izboljšuje rastišče, strukturo in stabilnost tal. Pri proizvodni funkciji pa ima pomembno vlogo pri pridobivanju tanina, medu, plodov in lesa.

Rjavi bledotrosnik (Gyroporus castaneus)
Rjavi bledotrosnik (Gyroporus castaneus)
Rjavi bledotrosnik (Gyroporus castaneus)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Rjavi bledotrosnik je v Sloveniji zaščitena vrsta. Ima cimetasto rjav, polsten klobuk, suh in nesvetleč, z ostrim robom, ki pa obrnjen pokaže belo trosovnico in kijasto oblikovan rjav, polsten in na prerezu votlinasto prekatast bet. Cevke so bele, pri starih gobah postanejo olivno zelene barve. Raste na peščenih kislih tleh v svetlih, sončnih mešanih gozdovih. Najpogosteje ga najdemo pod kostanji, bukvami in hrasti.
Zeleni bor (Pinus strobus)
Zeleni bor (Pinus strobus)
Zeleni (gladki) bor je zelo razširjen v ZDA, kjer tvori obsežne gozdove. Zaradi skromnosti in hitre rasti so ga pri nas gozdarji začeli uporabljati za pogozdovanje kislih in razvrednotenih tal. Za to vrsto bora so značilne iglice, ki jih je po pet v šopku, ter daljši storži (do 20 cm). V višino zraste do 60 m in ima debelino do 1,5 m. Doseže starost do 500 let. Les se uporablja predvsem za pohištvo.

Bela lupljivka (Suillus placidus)
Bela lupljivka (Suillus placidus)
Bela lupljivka (Suillus placidus)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Bela lupljivka je mikorizna gliva, ki raste v sožitju z zelenim borom (Pinus strobus) in cemprinom (Pinus cembra), ima bel ali rumenkast klobuk, podobno pa so obarvane tudi luknjice in bet. Obročka nima. Trosovnica je bela, rumenkasta, cevke so priraščene na bet. Luknjice sos prva drobne, belkaste, sivkaste, anto rumenkaste in olivno zelenkaste, pri mladih gobah orošene, nato pa postanejo rjavo lisaste. Raste skupinsko, od poletja do jeseni.
Zeleni bor (Pinus strobus)
Zeleni bor (Pinus strobus)
Zeleni (gladki) bor je zelo razširjen v ZDA, kjer tvori obsežne gozdove. Zaradi skromnosti in hitre rasti so ga pri nas gozdarji začeli uporabljati za pogozdovanje kislih in razvrednotenih tal. Za to vrsto bora so značilne iglice, ki jih je po pet v šopku, ter daljši storži (do 20 cm). V višino zraste do 60 m in ima debelino do 1,5 m. Doseže starost do 500 let. Les se uporablja predvsem za pohištvo.

Bela lupljivka (Suillus placidus)
Bela lupljivka (Suillus placidus)
Bela lupljivka (Suillus placidus)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Bela lupljivka je mikorizna gliva, ki raste v sožitju z zelenim borom (Pinus strobus) in cemprinom (Pinus cembra), ima bel ali rumenkast klobuk, podobno pa so obarvane tudi luknjice in bet. Obročka nima. Trosovnica je bela, rumenkasta, cevke so priraščene na bet. Luknjice sos prva drobne, belkaste, sivkaste, anto rumenkaste in olivno zelenkaste, pri mladih gobah orošene, nato pa postanejo rjavo lisaste. Raste skupinsko, od poletja do jeseni.
Veliki jesen (Fraxinus excelsior)
Veliki jesen (Fraxinus excelsior)
Jesen je rod dreves s pernatimi listi in trdim lesom. Pri nas so samonikli veliki jesen (Fraxinus excelsior), mali jesen (Fraxinus ornus) in ostrolistni jesen (Fraxinus oxycarpa). Jesen prepoznamo po pernato sestavljenih listih in visoki krošnji z dolgimi vejami. Dosega višino do okoli 40 m in debelino do okoli 2 m. Njegova starost je do 300 let. V prvih letih jesen lahko zraste letno tudi do 1m v višino. Primeren je za protierozijsko zaščito. Zaradi svojih lastnosti je zaželen med iglavci. Odgovarja mu rahlo vlažna podlaga in do 50 leta raste hitreje kot bukev. Spada med plemenite listavce in je cenjen zaradi trdnega in trajnega lesa. Ker prenese velike obremenitve je uporaben za izdelavo športnih rekvizitov, od smuči, do telovadnega orodja.

Užitni smrček (Morchella esculenta)
Užitni smrček (Morchella esculenta)
Užitni smrček (Morchella esculenta)
SAPROFITNA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Raste pomladi, podoben pa je satju, z globokimi vdrtinami in med seboj povezanimi grebeni, različnih velikosti in barv. Užitni smrček je votel. Raste ob potokih, rekah in v logih, včasih na tzravnatih področjih, pa tudi v gozdovih ali na vrtovih, vendar izključno pomladi. Za razliko od drugih opisanih gob na učni poti, ki spadajo med prostotrosnice, užitni smrček spada med zaprtotrosnice.
Veliki jesen (Fraxinus excelsior)
Veliki jesen (Fraxinus excelsior)
Jesen je rod dreves s pernatimi listi in trdim lesom. Pri nas so samonikli veliki jesen (Fraxinus excelsior), mali jesen (Fraxinus ornus) in ostrolistni jesen (Fraxinus oxycarpa). Jesen prepoznamo po pernato sestavljenih listih in visoki krošnji z dolgimi vejami. Dosega višino do okoli 40 m in debelino do okoli 2 m. Njegova starost je do 300 let. V prvih letih jesen lahko zraste letno tudi do 1m v višino. Primeren je za protierozijsko zaščito. Zaradi svojih lastnosti je zaželen med iglavci. Odgovarja mu rahlo vlažna podlaga in do 50 leta raste hitreje kot bukev. Spada med plemenite listavce in je cenjen zaradi trdnega in trajnega lesa. Ker prenese velike obremenitve je uporaben za izdelavo športnih rekvizitov, od smuči, do telovadnega orodja.

Užitni smrček (Morchella esculenta)
Užitni smrček (Morchella esculenta)
Užitni smrček (Morchella esculenta)
SAPROFITNA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Raste pomladi, podoben pa je satju, z globokimi vdrtinami in med seboj povezanimi grebeni, različnih velikosti in barv. Užitni smrček je votel. Raste ob potokih, rekah in v logih, včasih na tzravnatih področjih, pa tudi v gozdovih ali na vrtovih, vendar izključno pomladi. Za razliko od drugih opisanih gob na učni poti, ki spadajo med prostotrosnice, užitni smrček spada med zaprtotrosnice.
Pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana)
Pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana)
Spada med cipresovke. Je samorasla v zahodnem delu ZDA. Pacipresa je počasi rastoče zimzeleno iglasto drevo, pri kateri so iglice le na mladih poganjkih, pozneje pa se spremenijo v čisto kratke luske z gosto stisnjeni temnozeleni listi, ki imajo enake naloge, kot jih imajo iglice. Tega pojava ne poznamo ne pri smrekah ali jelkah, ne pri borih in ne tisah. Pacipresa zraste od 50 do 70 m visoko, debeline do 3 m. Občutljiva je na hujši mraz, je pa precej odporna na sušo.

Vijoličasta kolesnica (Lepista nuda)
Vijoličasta kolesnica (Lepista nuda)
Vijoličasta kolesnica (Lepista nuda)
SAPROFITNA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Raste pozno v jeseni, še po prvih slanah, običajno v kolobarjih, v redkem gozdu ali na robu gozda in je vsa bolj ali manj vijoličastih odtenkov. Značilno za kolesnice je, da imajo tanke in goste lističe, ki jih z nohtom zlahka odluščimo od mesnatega klobuka, ki je najprej izbočen, s podvihanim robom, široko grbast, anto zravnan, z dvignjenim obrobjem in na osredju udrt. Je povsem gladek, vijoličaste barve, star pa porjavi.
Pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana)
Pacipresa (Chamaecyparis lawsoniana)
Spada med cipresovke. Je samorasla v zahodnem delu ZDA. Pacipresa je počasi rastoče zimzeleno iglasto drevo, pri kateri so iglice le na mladih poganjkih, pozneje pa se spremenijo v čisto kratke luske z gosto stisnjeni temnozeleni listi, ki imajo enake naloge, kot jih imajo iglice. Tega pojava ne poznamo ne pri smrekah ali jelkah, ne pri borih in ne tisah. Pacipresa zraste od 50 do 70 m visoko, debeline do 3 m. Občutljiva je na hujši mraz, je pa precej odporna na sušo.

Vijoličasta kolesnica (Lepista nuda)
Vijoličasta kolesnica (Lepista nuda)
Vijoličasta kolesnica (Lepista nuda)
SAPROFITNA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Raste pozno v jeseni, še po prvih slanah, običajno v kolobarjih, v redkem gozdu ali na robu gozda in je vsa bolj ali manj vijoličastih odtenkov. Značilno za kolesnice je, da imajo tanke in goste lističe, ki jih z nohtom zlahka odluščimo od mesnatega klobuka, ki je najprej izbočen, s podvihanim robom, široko grbast, anto zravnan, z dvignjenim obrobjem in na osredju udrt. Je povsem gladek, vijoličaste barve, star pa porjavi.
Češnja (Prunus avium)
Češnja (Prunus avium)
Češnja je evropsko – zahodnoazijska rastlina, ki uspeva v gričevnatem, redkeje tudi v hribovnatem pasu. V višino zraste do 30 m v debelino meri do 0,5 m. Lepi beli cvetovi se v velikih množinah razvijejo hkrati z listi (aprila ali maja) in so na dolgih pecljih nameščeni v gostem kobulastim socvetjem podobnih šopih. Plod je kroglast in koščičast, sprva zelen nato rdeč ob zrelosti pa črn, velik 1 cm. Že pri starosti 60 let začne trohneti. Deblo poteka do vrha drevesa, s skorjo, ki je večino življenja gladka. Listi so po robovih napiljeni. Najbolj značilni pa sta rdeči žlezi, ki ju najdemo na vrhu peclja.

Sivorumena mraznica (Armillaria mellea)
Sivorumena mraznica (Armillaria mellea)
Sivorumena mraznica (Armillaria mellea)
PARAZITSKA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Sivorumena mraznica je močno šopasta gliva, s številnimi luskatimi klobučki, na dolgih, pri dnišču zraščenih betih, ki nosijo močan obroček. Klobuk je sprva polkrožen, s komaj vidno grbo in se kasneje zravna. Obrobje je najprej gladko, nato postane nažlebkano, proti temenu pa se dvignejo vse bolj goste luskice, ki se dajo zlahka odstraniti. Mraznice so nevaren parazit in se večkrat naselijo na še živem drevesu ter ga izčrpavajo še naprej, ko je drevo že mrtvo. Uspevajo na lesu različnih vrst dreves, od zgodnje do pozne jeseni.
Češnja (Prunus avium)
Češnja (Prunus avium)
Češnja je evropsko – zahodnoazijska rastlina, ki uspeva v gričevnatem, redkeje tudi v hribovnatem pasu. V višino zraste do 30 m v debelino meri do 0,5 m. Lepi beli cvetovi se v velikih množinah razvijejo hkrati z listi (aprila ali maja) in so na dolgih pecljih nameščeni v gostem kobulastim socvetjem podobnih šopih. Plod je kroglast in koščičast, sprva zelen nato rdeč ob zrelosti pa črn, velik 1 cm. Že pri starosti 60 let začne trohneti. Deblo poteka do vrha drevesa, s skorjo, ki je večino življenja gladka. Listi so po robovih napiljeni. Najbolj značilni pa sta rdeči žlezi, ki ju najdemo na vrhu peclja.

Sivorumena mraznica (Armillaria mellea)
Sivorumena mraznica (Armillaria mellea)
Sivorumena mraznica (Armillaria mellea)
PARAZITSKA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Sivorumena mraznica je močno šopasta gliva, s številnimi luskatimi klobučki, na dolgih, pri dnišču zraščenih betih, ki nosijo močan obroček. Klobuk je sprva polkrožen, s komaj vidno grbo in se kasneje zravna. Obrobje je najprej gladko, nato postane nažlebkano, proti temenu pa se dvignejo vse bolj goste luskice, ki se dajo zlahka odstraniti. Mraznice so nevaren parazit in se večkrat naselijo na še živem drevesu ter ga izčrpavajo še naprej, ko je drevo že mrtvo. Uspevajo na lesu različnih vrst dreves, od zgodnje do pozne jeseni.
Leska (Corylus avellana)
Leska (Corylus avellana)
Je naš najpogostejši grm, močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste. Leska je razširjena po vsej Evropi, Britanskem otočju in S. Afriki. Raste na grmovnatih pobočjih, gmajnah, listnatih in mešani gozdovih od nižine do montanskega pasu. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni plodovi - lešniki. Je pionirska rastlina in do 5 m visok grm. Leska s svojim odpadlim listjem izboljšuje gozdna tla. Njeni popki so pomembna hrana za rastlinojedo divjad pozimi.

Poletni goban (Boletus aestivalis)
Poletni goban (Boletus aestivalis)
Poletni goban (Boletus aestivalis)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Poletni goban je mikorizna vrsta gobe, ki raste v sožitju z listnatimi drevesi. Za partnerja si rad izbere lesko (Corylus avellana). Od ostalih gobanov z belo trosovnico ga ločimo po suhem, žametastem klobuku, ki v suši razpoka. Običajno ima dolg bet, z belo ali rjavo mrežico in postane hitro črviv. Raste posamično ali v skupinah, od zgodnjega poletja do pozne jeseni. Trosovnica je pri mladih gobanih bela, zgrajena iz navpičnih cevk, nato postane rumena in na koncu zelena.
Leska (Corylus avellana)
Leska (Corylus avellana)
Je naš najpogostejši grm, močne rasti in razvejan. Ima široke, usnjate liste. Leska je razširjena po vsej Evropi, Britanskem otočju in S. Afriki. Raste na grmovnatih pobočjih, gmajnah, listnatih in mešani gozdovih od nižine do montanskega pasu. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni plodovi - lešniki. Je pionirska rastlina in do 5 m visok grm. Leska s svojim odpadlim listjem izboljšuje gozdna tla. Njeni popki so pomembna hrana za rastlinojedo divjad pozimi.

Poletni goban (Boletus aestivalis)
Poletni goban (Boletus aestivalis)
Poletni goban (Boletus aestivalis)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Poletni goban je mikorizna vrsta gobe, ki raste v sožitju z listnatimi drevesi. Za partnerja si rad izbere lesko (Corylus avellana). Od ostalih gobanov z belo trosovnico ga ločimo po suhem, žametastem klobuku, ki v suši razpoka. Običajno ima dolg bet, z belo ali rjavo mrežico in postane hitro črviv. Raste posamično ali v skupinah, od zgodnjega poletja do pozne jeseni. Trosovnica je pri mladih gobanih bela, zgrajena iz navpičnih cevk, nato postane rumena in na koncu zelena.
Bukev (Fagus sylvatica)
Bukev (Fagus sylvatica)
Spada med bukovke. V slovenskem prostoru je bukev ena izmed najbolj razširjenih listavcev. Kot drevesna vrsta lahko tvori tudi čiste sestoje. To pomeni, da imamo gozdove iz samih bukev. Bukev se dobro počuti v višjih legah (okoli 900 m nadmorske višine) in kot drevo v gostem sestoju lahko zraste zelo visoko. Zraste do 40 m visoko in ima gladko, svetlo sivo skorjo ter jajčaste liste. Lahko doseže starost 500 – 600 let. Bukev ima plodove imenovane žir. To so majhne kroglice, ki imajo dlačice, majhne bodičke in so rjave barve. Les, ki je težek in trd, se uporablja za furnir in pohištvo.

Zelena mušnica (Amanita phalloides)
Zelena mušnica (Amanita phalloides)
Zelena mušnica (Amanita phalloides)
MIKORIZNA VRSTA
SMRTNO STRUPENA
Zelena mušnica je smrtno strupena goba. Raste v sožitju z listavci in je sprva kot majhna kroglasta kepica, ovita v gladko, belo, kožasto lupino, ki pri nadaljnji rasti na vrhu poči, iz razpoke pa se dvigne polkrožen klobuk na dolgem betu. Na njem je pod lističi kožast obroček ali zastiralce, gomoljasto dnišče pa obdaja lupina. Najdemo jih od poletja do pozne jeseni, v skupinah in posamično. V enem samem kjlobuku je smrtna količina strupov za odraslega človeka. Zelena mušnica vsebuje mešanico strupov, amatoksinov in falotoksinov, ki na tkivne celice delujejo počasi, od 6 do 24 ur po zaužitju svežih gob. Za nekatere živali ni nevarna.
Bukev (Fagus sylvatica)
Bukev (Fagus sylvatica)
Spada med bukovke. V slovenskem prostoru je bukev ena izmed najbolj razširjenih listavcev. Kot drevesna vrsta lahko tvori tudi čiste sestoje. To pomeni, da imamo gozdove iz samih bukev. Bukev se dobro počuti v višjih legah (okoli 900 m nadmorske višine) in kot drevo v gostem sestoju lahko zraste zelo visoko. Zraste do 40 m visoko in ima gladko, svetlo sivo skorjo ter jajčaste liste. Lahko doseže starost 500 – 600 let. Bukev ima plodove imenovane žir. To so majhne kroglice, ki imajo dlačice, majhne bodičke in so rjave barve. Les, ki je težek in trd, se uporablja za furnir in pohištvo.

Zelena mušnica (Amanita phalloides)
Zelena mušnica (Amanita phalloides)
Zelena mušnica (Amanita phalloides)
MIKORIZNA VRSTA
SMRTNO STRUPENA
Zelena mušnica je smrtno strupena goba. Raste v sožitju z listavci in je sprva kot majhna kroglasta kepica, ovita v gladko, belo, kožasto lupino, ki pri nadaljnji rasti na vrhu poči, iz razpoke pa se dvigne polkrožen klobuk na dolgem betu. Na njem je pod lističi kožast obroček ali zastiralce, gomoljasto dnišče pa obdaja lupina. Najdemo jih od poletja do pozne jeseni, v skupinah in posamično. V enem samem kjlobuku je smrtna količina strupov za odraslega človeka. Zelena mušnica vsebuje mešanico strupov, amatoksinov in falotoksinov, ki na tkivne celice delujejo počasi, od 6 do 24 ur po zaužitju svežih gob. Za nekatere živali ni nevarna.
Črni oreh (Juglans nigra)
Črni oreh (Juglans nigra)
Spada med orehovke. Je samoraslo listnato drevo v vzhodnem delu ZDA. Odlikuje ga odlična kakovost njegovega temnega lesa. Uporablja se za furnir in izdelavo puškinih kopit. V višino zraste od 30 do 40 m. Lahko doseže starost do 200 let. Črni oreh je toksičen za druge rastline zaradi toksične snovi junglon. Raste v meašnih gozdovih, na sončnih legah in vlažnih, bogatih tleh. Plodovi črnega oreha so užitni, podobni plodovom navadnega oreha.

Medvedji bradovec (Hericium clathroides)
Medvedji bradovec (Hericium clathroides)
Medvedji bradovec (Hericium clathroides)
PARAZITSKA VRSTA
MLADA UŽITNA
Medvedji bradovec oz. vse vrste bradovcev so v Sloveniji zaščitene. Ima obliko gostega, belega grma, iz gostih vej pa visijo iglice, razporejene kot zobje pri glavniku. Na tankih vejicah so do 1 cm dolge, viseče bodice, razporejene v vrstah, bele, kasneje pa okraste barve in nekoliko zakrivljene. Raste na štorih, stoječih ali pa ležečih deblih listavcev, včasih je celo deblo poraščeno s trosnjaki, poleti in v jeseni.
Črni oreh (Juglans nigra)
Črni oreh (Juglans nigra)
Spada med orehovke. Je samoraslo listnato drevo v vzhodnem delu ZDA. Odlikuje ga odlična kakovost njegovega temnega lesa. Uporablja se za furnir in izdelavo puškinih kopit. V višino zraste od 30 do 40 m. Lahko doseže starost do 200 let. Črni oreh je toksičen za druge rastline zaradi toksične snovi junglon. Raste v meašnih gozdovih, na sončnih legah in vlažnih, bogatih tleh. Plodovi črnega oreha so užitni, podobni plodovom navadnega oreha.

Medvedji bradovec (Hericium clathroides)
Medvedji bradovec (Hericium clathroides)
Medvedji bradovec (Hericium clathroides)
PARAZITSKA VRSTA
MLADA UŽITNA
Medvedji bradovec oz. vse vrste bradovcev so v Sloveniji zaščitene. Ima obliko gostega, belega grma, iz gostih vej pa visijo iglice, razporejene kot zobje pri glavniku. Na tankih vejicah so do 1 cm dolge, viseče bodice, razporejene v vrstah, bele, kasneje pa okraste barve in nekoliko zakrivljene. Raste na štorih, stoječih ali pa ležečih deblih listavcev, včasih je celo deblo poraščeno s trosnjaki, poleti in v jeseni.
Gledičija (Gleditsia triacanthos)
Gledičija (Gleditsia triacanthos)
Trnasto listopadno drevo je visoko do 40 m in debelo do 1,5 m. Naravno je razširjena v vzhodnem delu Severne Amerike. V Evropo so jo prinesli okrog leta 1960. Kot okrasno drevo jo sadijo v večjem delu Evrope, ponekod v srednji in južni Evropi raste tudi podivjano. Je skromna drevesna vrsta, uspešno raste tudi na bolj suhih peščenih tleh. Potrebuje veliko svetlobe, zato jo sadimo na sončna in topla mesta. Je prezimno trdna vrsta. Veje gledičije se rade lomijo, snega ne prenaša najbolje. Dobro prenaša onesnažen zrak in sol. Ima lepe, zanimive in jeseni rumene liste, velike plodove in izstopajoče trne. Les je težek, trd, prožen, težko cepljiv in precej trajen. Uporablja se za železniške pragove, ograje, v gradbeništvu in za izdelavo pohištva.

Sočna mlečnica (Lactarius volemus)
Sočna mlečnica (Lactarius volemus)
Sočna mlečnica (Lactarius volemus)
MIKORIZNA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Mlečnice so posebni rod gliv, ki sočijo mleček. Mlečki se razlikujejo po okusu in so pri nekaterih vrstah obilnejši, pri drugih pa komaj opazni. Vse mlečnice z rumenečim mlečkom so strupene, neužitne pa so tudi vse pekoče vrste. Sočna mlečnica ima oranžno rumen klobuk in bet, na prerezu pa izloča bel, lepljiv mleček, ki na rokah pušča rjave lise in ima močan vonj po ribah. Raste pod listavci in iglavci, skupinsko, od poletja do pozne jeseni.
Gledičija (Gleditsia triacanthos)
Gledičija (Gleditsia triacanthos)
Trnasto listopadno drevo je visoko do 40 m in debelo do 1,5 m. Naravno je razširjena v vzhodnem delu Severne Amerike. V Evropo so jo prinesli okrog leta 1960. Kot okrasno drevo jo sadijo v večjem delu Evrope, ponekod v srednji in južni Evropi raste tudi podivjano. Je skromna drevesna vrsta, uspešno raste tudi na bolj suhih peščenih tleh. Potrebuje veliko svetlobe, zato jo sadimo na sončna in topla mesta. Je prezimno trdna vrsta. Veje gledičije se rade lomijo, snega ne prenaša najbolje. Dobro prenaša onesnažen zrak in sol. Ima lepe, zanimive in jeseni rumene liste, velike plodove in izstopajoče trne. Les je težek, trd, prožen, težko cepljiv in precej trajen. Uporablja se za železniške pragove, ograje, v gradbeništvu in za izdelavo pohištva.

Sočna mlečnica (Lactarius volemus)
Sočna mlečnica (Lactarius volemus)
Sočna mlečnica (Lactarius volemus)
MIKORIZNA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Mlečnice so posebni rod gliv, ki sočijo mleček. Mlečki se razlikujejo po okusu in so pri nekaterih vrstah obilnejši, pri drugih pa komaj opazni. Vse mlečnice z rumenečim mlečkom so strupene, neužitne pa so tudi vse pekoče vrste. Sočna mlečnica ima oranžno rumen klobuk in bet, na prerezu pa izloča bel, lepljiv mleček, ki na rokah pušča rjave lise in ima močan vonj po ribah. Raste pod listavci in iglavci, skupinsko, od poletja do pozne jeseni.
Rdečkasta mušnica (Amanita rubescens)
Rdečkasta mušnica (Amanita rubescens)
MIKORIZNA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Spoznamo jo po sivih krpicah na klobučku, gladkem obrobju, nažlebkanem zastiralcu, predvsem pa po rdečečem mesu, zlasti v dnišču beta in na razjedah od črvov. Je edina od mušnic, ki na ranjenih mestih ali razjedah pordeči. Lističi so beli, kot pri večini mušnic in na ranjenih mestih pordečijo. Raste pod iglavci in listavci, zlasti v mešanem gozdu, od pozne pomladi pa vse do zime. Je pogojno užitna, surova strupena.
Jesenski goban (Boletus edulis)
Jesenski goban (Boletus edulis)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Značilno za jesenski goban je vlažen, lepjiv klobuček, ki je včasih precej temno rjav, tako da je tudi meso pod kožico klobuka rdečkasto rjavo obarvano. Redko je površina povsem gladka. Trosovnica je sprva belkasta, cevke so precej dolge, z lahkoto jih odluščimo od klobuka, sčasoma porumenijo in na koncu pozelenijo. Raste pod listavci in iglavci, posamično ali v skupinah, poleti, največ pa v jeseni.
Gabrov ded (Leccinum carpini)
Gabrov ded (Leccinum carpini)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Značilen za dedke je dolg, hrapav ali luskat bet, ki je sprva betičast, nato valjast, pri starih gobah pa se rad skrivi. Večinoma imajo bledo sivkaste luknjice, meso pa na zraku spreminja barvo, kar pa ne vpliva na užitnost. Te mikorizne gobe uspevajo v sožitju z drevjem, zato iamjo imena po drevesih, kjer rastejo. Gabrov ded spoznamo po drobno zgubanem, okrasto rjavem klobuku, po mesu, ki na zraku močno počrni in po tipičnem rastišču pod gabri. Najraje uspeva na gozdnih obronkih v travi.
Rdeča mušnica (Amanita muscaria)
Rdeča mušnica (Amanita muscaria)
MIKORIZNA VRSTA
STRUPENA
Vse mušnice imajo močno razvito zunanjo ovojnico in zastiralce ali obroček. Rdeča mušnica je v začetku rasti dela hrapava kepa s širšim dniščem, ki se pri nadaljnji rasti napne in površinsko razpoka v piramidaste krpice, na rdeči gladki podlagi, ki pa jih pri vseh različkih ni. Razprte gobe so lahko orjaške, na visokem betu iamjo kožast obroček. Raste v vseh gozdovih, od poletja pa do prvega snega. Je strupena in povzroča zastrupitev živčnega sistema
Macesnova lupljivka (Suillus grevillei)
Macesnova lupljivka (Suillus grevillei)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Lupljivke spoznamo po pretežno sluzastem klobučku, ki je lupljiv. Macesnova lupljivka raste samo pod macesni, sapoznamo pa jo po oranžno rumenih odtenkih v vseh delih trosnjaka in po kožastem zastiralcu, ki pri mladih gobah prekriva trosovnico. Rumene cevke so kratke in priraščene na bet. Z rastjo trosnjaka se večajo in redčijo, meso pa postaja vse bolj mehko in pri starih gobah neuporabno. Rad ima bolj apnenčasta tla.
Borov goban (Boletus pinophillus)
Borov goban (Boletus pinophilus)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Gobani imajo zelo mesnate trosnjake, ki imajo sprva skoraj okrogle bete. Borov goban spoznamo po rdečerjavem klobuku, ki je včasih skoraj črn, drobno zguban, meso pa je izredno trdno in sočno. Mlad ima belo trosovnico, raste največkrat pod bori, tudi pod bukvami, od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Z dozorevanjem trosov se trosovnica spreminja iz bele v rumeno barvo, stare gobe pa imajo dolge, olivno zelene cevke s širokimi luknjicami.
Veliki slinar (Gomphidius glutinosus)
Veliki slinar (Gomphidius glutinosus)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Spoznamo ga po debelih in razmaknjenih lističih, ki potekajo daleč po betu navzdol ter z dozorevanjem trosov postanejo vse bolj temni. Trosni prah je skoraj črn in obarva bele slinave bete, ki so proti dnišču močno rumeni. Mlade gobe so ovite v trdno slinavo ovojnico, ki jo z lahkoto odstranimo s klobučkov, skupaj z nalepljeno umazanijo. Raste skupinsko, pod iglavci, najraje v mahu pod mladimi smrekami, poleti in v jeseni.
Modrikasta golobica (Russula cyanoxantha)
Modrikasta golobica (Russula cyanoxantha)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Golobice spadajo v rod gliv, ki nimajo ovojnice, imajo pa bolj ali manj gladke klobučke, ki se večinoma dajo olupiti in imajo stari vdrto osredje. Beti so redko daljši od širine klobukov in se na upogib gladko prelomijo. Modrikasta golobica ima modrikasto zelenkast, lisast klobuček, bele in prožne lističe, bel bet, ki je včasih vijoličasto nadahnjen in je milega okusa. Vse pekoče vrste so neprimerne za uživanje, ali pa so celo strupene. Raste skupinsko, pod listavci in iglavci, od začetka poletja pa vse do pozne jeseni.
Rjavi bledotrosnik (Gyroporus castaneus)
Rjavi bledotrosnik (Gyroporus castaneus)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Rjavi bledotrosnik je v Sloveniji zaščitena vrsta. Ima cimetasto rjav, polsten klobuk, suh in nesvetleč, z ostrim robom, ki pa obrnjen pokaže belo trosovnico in kijasto oblikovan rjav, polsten in na prerezu votlinasto prekatast bet. Cevke so bele, pri starih gobah postanejo olivno zelene barve. Raste na peščenih kislih tleh v svetlih, sončnih mešanih gozdovih. Najpogosteje ga najdemo pod kostanji, bukvami in hrasti.
Bela lupljivka (Suillus placidus)
Bela lupljivka (Suillus placidus)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Bela lupljivka je mikorizna gliva, ki raste v sožitju z zelenim borom (Pinus strobus) in cemprinom (Pinus cembra), ima bel ali rumenkast klobuk, podobno pa so obarvane tudi luknjice in bet. Obročka nima. Trosovnica je bela, rumenkasta, cevke so priraščene na bet. Luknjice sos prva drobne, belkaste, sivkaste, anto rumenkaste in olivno zelenkaste, pri mladih gobah orošene, nato pa postanejo rjavo lisaste. Raste skupinsko, od poletja do jeseni.
Užitni smrček (Morchella esculenta)
Užitni smrček (Morchella esculenta)
SAPROFITNA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Raste pomladi, podoben pa je satju, z globokimi vdrtinami in med seboj povezanimi grebeni, različnih velikosti in barv. Užitni smrček je votel. Raste ob potokih, rekah in v logih, včasih na tzravnatih področjih, pa tudi v gozdovih ali na vrtovih, vendar izključno pomladi. Za razliko od drugih opisanih gob na učni poti, ki spadajo med prostotrosnice, užitni smrček spada med zaprtotrosnice.
Vijoličasta kolesnica (Lepista nuda)
Vijoličasta kolesnica (Lepista nuda)
SAPROFITNA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Raste pozno v jeseni, še po prvih slanah, običajno v kolobarjih, v redkem gozdu ali na robu gozda in je vsa bolj ali manj vijoličastih odtenkov. Značilno za kolesnice je, da imajo tanke in goste lističe, ki jih z nohtom zlahka odluščimo od mesnatega klobuka, ki je najprej izbočen, s podvihanim robom, široko grbast, anto zravnan, z dvignjenim obrobjem in na osredju udrt. Je povsem gladek, vijoličaste barve, star pa porjavi.
Sivorumena mraznica (Armillaria mellea)
Sivorumena mraznica (Armillaria mellea)
PARAZITSKA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Sivorumena mraznica je močno šopasta gliva, s številnimi luskatimi klobučki, na dolgih, pri dnišču zraščenih betih, ki nosijo močan obroček. Klobuk je sprva polkrožen, s komaj vidno grbo in se kasneje zravna. Obrobje je najprej gladko, nato postane nažlebkano, proti temenu pa se dvignejo vse bolj goste luskice, ki se dajo zlahka odstraniti. Mraznice so nevaren parazit in se večkrat naselijo na še živem drevesu ter ga izčrpavajo še naprej, ko je drevo že mrtvo. Uspevajo na lesu različnih vrst dreves, od zgodnje do pozne jeseni.
Poletni goban (Boletus aestivalis)
Poletni goban (Boletus aestivalis)
MIKORIZNA VRSTA
UŽITNA
Poletni goban je mikorizna vrsta gobe, ki raste v sožitju z listnatimi drevesi. Za partnerja si rad izbere lesko (Corylus avellana). Od ostalih gobanov z belo trosovnico ga ločimo po suhem, žametastem klobuku, ki v suši razpoka. Običajno ima dolg bet, z belo ali rjavo mrežico in postane hitro črviv. Raste posamično ali v skupinah, od zgodnjega poletja do pozne jeseni. Trosovnica je pri mladih gobanih bela, zgrajena iz navpičnih cevk, nato postane rumena in na koncu zelena.
Zelena mušnica (Amanita phalloides)
Zelena mušnica (Amanita phalloides)
MIKORIZNA VRSTA
SMRTNO STRUPENA
Zelena mušnica je smrtno strupena goba. Raste v sožitju z listavci in je sprva kot majhna kroglasta kepica, ovita v gladko, belo, kožasto lupino, ki pri nadaljnji rasti na vrhu poči, iz razpoke pa se dvigne polkrožen klobuk na dolgem betu. Na njem je pod lističi kožast obroček ali zastiralce, gomoljasto dnišče pa obdaja lupina. Najdemo jih od poletja do pozne jeseni, v skupinah in posamično. V enem samem kjlobuku je smrtna količina strupov za odraslega človeka. Zelena mušnica vsebuje mešanico strupov, amatoksinov in falotoksinov, ki na tkivne celice delujejo počasi, od 6 do 24 ur po zaužitju svežih gob. Za nekatere živali ni nevarna.
Medvedji bradovec (Hericium clathroides)
Medvedji bradovec (Hericium clathroides)
PARAZITSKA VRSTA
MLADA UŽITNA
Medvedji bradovec oz. vse vrste bradovcev so v Sloveniji zaščitene. Ima obliko gostega, belega grma, iz gostih vej pa visijo iglice, razporejene kot zobje pri glavniku. Na tankih vejicah so do 1 cm dolge, viseče bodice, razporejene v vrstah, bele, kasneje pa okraste barve in nekoliko zakrivljene. Raste na štorih, stoječih ali pa ležečih deblih listavcev, včasih je celo deblo poraščeno s trosnjaki, poleti in v jeseni.
Sočna mlečnica (Lactarius volemus)
Sočna mlečnica (Lactarius volemus)
MIKORIZNA VRSTA
POGOJNO UŽITNA
Mlečnice so posebni rod gliv, ki sočijo mleček. Mlečki se razlikujejo po okusu in so pri nekaterih vrstah obilnejši, pri drugih pa komaj opazni. Vse mlečnice z rumenečim mlečkom so strupene, neužitne pa so tudi vse pekoče vrste. Sočna mlečnica ima oranžno rumen klobuk in bet, na prerezu pa izloča bel, lepljiv mleček, ki na rokah pušča rjave lise in ima močan vonj po ribah. Raste pod listavci in iglavci, skupinsko, od poletja do pozne jeseni.