Objedenost in črvivost gob

Začel/a olinad, 13 Julij 2009, 21:33

Prejšnja tema - Naslednja tema

olinad

Ali zna kdo razložiti, na kak način je lahko še čisto majhen jurček, golobica, ded...že obžrt (z malim polžem na sebi) ali prerešetan z črvički ? Ne predstavljam si drugače, kot da polži, muhe ali hrošči odložijo jajčeca neposredno v micelij ali zemljo nad njim. Kakšen je življenski ciklus črvička, ki najde drobno gobo pred mano?Večkrat mi je žal,ko moram zavreči na videz lepo gobo, ob rezanju pa ugotovim močno črvivost. Slišal sem, da so take gobe   še dobre, če jih sušiš, ker takrat vsi črvički menda zapustijo gostitelja, česar ne verjamem.
Hvala za morebitne odgovore in lep gobarski pozdrav
                                                                                     Olinad

slavko

Prav tako kot mi, se gozdnih sadežev razveselijo tudi živali, od najmanjših pa do velikih. Goba je gozdni sadež, katere osnovni namen je v času rasti odvreči čim več trosov, za ohranitev vrste.

Razvojni krog prostotrosnic, http://www.gobe.si/slike/gobe002.jpg ali zaprtotrosnic, http://www.gobe.si/slike/zaptotrosnice01.jpg, ki jih ljubiteljski gobarji najpogosteje pobiramo, traja v optimalnih pogojih (ustrezna vlaga in temperatura) le nekaj dni. In potem se prične, kot povsod v naravi, bitka za preživetje.

Različne vrste gob so razvile različne strategije zaščite najdragocenejših trosov. Mušnice, na primer, so v rani fazi skrite v lupini. Ko lupina razpoči in se sprosti klobuk, trose varuje zastiralce (ki je kasneje obroček) vse do spolne zrelosti trosov. Takrat se prično trosi širiti, hkrati pa so prepuščeni na milost in nemilost prebivalcem gozda.

Druge vrste gob rešujejo problem razmnoževanja s simbiozo (sožitjem) z rastlinskimi ali živalskimi vrstami.

Strategij je seveda še veliko, saj so gobe organizmi, ki naj bi živeli že milijone let in so torej imele dovolj časa izoblikovati različne strategije razmnoževanja. Evolucija je nagradila najuspešnejše.

Verjetno so se tudi določene vrste živali, denimo polži in hrošči, specializirali za prehrano z gobami. Micelij pod zemljo oddaja določene kemikalije in morda živali zaznajo te še preden se goba sploh pojavi na površju. Žal življenjskih ciklov polžev ali hroščev ne poznam.

Ljudje se pač moramo zavedati, da smo mi le en člen v dolgi prehranjevalni vrsti. Ko gremo v gozd, tudi mi tekmujemo z drugimi organizmi. In pri tem smo bolj ali manj uspešni.

Če se odločite nabrati črvivo gobo, predlagam, da že v gozdu odrežete najbolj poškodovane dele. Ko boste gobo doma sušili, jo bo zanesljivo zapustila velika večina črvov, saj se zaradi procesa sušenja goba krči in črvički imajo v gobi čedalje manj prostora, zato jo zapustijo.

Običajno je po sušenju živahno v okolici gobe. Previdni morate biti, da od posušene gobe odstranite čim več teh črvičkov, sicer se kasneje v jedi povečajo in to nam ravno ne povzroča apetita. Nekateri zagato rešijo tako, da gobe v taki jedi zmiksajo.

Lep pozdrav,
Slavko

jernej

Črvički v gobah niso nič kaj dugega kot ličinke različnih vrst žuželk. Žuželke pa tudi številne druge skupine živali za svoj razvoj potrebujejo gostilja. Lahko tudi več gostiteljev. Gostitelj nudi hrano in zavetje, v obdobju ko se ličinka razvija v odrasel osebek. In da med seboj čimmanj tekmujejo si različne vrste za gostitelja izberejo (skozi evolucijo) različne organizme. Tako so za nekatere vrste za razvoj ličink v odrasle osebke primerne seveda tudi gobe. In te vrste so se specializirale posebej na gobe. In s specializacijo so povezane tudi strategije, kako primernega gostitelja čimprej najti. Razmnoževanje velike večine živali je na vrhunci prav spomladi in poleti. To je tudi razlog zakaj so gobe sedaj najbolj črvive, objedene. Če boste nabirali jurčke v jeseni boste videli, da so veliko manj črvivi oz. skoraj niso. To je v naravi normalno. Ne gobe, ne živali in rastline zaradi tega ne trpijo. Mogoče trpijo le gobarji :). Treba je vedeti, da v naravi noben organizem ni škodljivec. Vsako živo bitje ima na območju kjer živi svoje mesto in kar je najpomembnejše, svojo vlogo. In skupaj z neživimi dejavniki na nekem območju  vsi organizmi tvorijo povezano celoto-ekosistem (gozd, travnik, potok, ..). In raznolikost je osnovna značilnost ekosistema. Kaj se zgodi, če raznolikosti organizmov ni vidimo npr. v smrekovih monokulturah (podlubniki), na nivah s monokulturo koruze, krompirja (škoda divjih prašičev, jelenjadi),...