Lep pozdrav v novi temi na izvrstnem gobjem forumu!
Kmalu se bo začela nova gobja sezona (junij - november) in z njo tudi vrsta najrazličnejših gob. Na tej strani želim prikazati določene slike gob, ki jih še ne poznam, pa se mi zdijo zanimive, ali pa takšne, ki jih že nabiram, pa si zaradi svoje lepote zaslužijo objavo. Kdaj pa kdaj pa se bodo najbrž pojavila še kakšna vprašanja kot je na primer tole: zakaj je spomladi relativno majhna pestrost gobjih vrst, čeprav so vremenski pogoji podobni kot v jeseni?
Verjetno bo ta tema imela tudi še več nadaljevanj kot prejšnja; če se bo administratorju foruma zdela predolga, naj mi to kar sporoči in lahko odprem novo.
Skušam se navaditi, da bi pri imenih gob zaradi reda in tujih gostov vedno pisal tudi latinska imena, ker se na tujih straneh tudi jaz v glavnem orientiram preko latinščine (pomembnejša vrstna in zlasti rodovna imena si je pač treba zapomniti).
Zdaj pa h gobam... Čeprav se poletno obdobje gob še ni čisto zares pričelo, pa v mojem domačem gozdu že raste par vrst gob, ki jih je možno pojesti (lesne gobe so prisotne itak skoz celo leto). Tako sem že prejšnji teden našel nekaj primerkov, ki so se izkazale za širokolistne velekorenovke (Megacollybia platyphylla), danes jih je bilo še več. Ampak so ostale v gozdu, ker imajo okus po bruhanju. Drugače se je pa prikazala prva golobica (modrikasta golobica, plavka - Russula cyanoxantha), na nekem štoru pa je zrasla gruča vedno dobrodošlih ostrigarjev (poletni ostrigar - Pleurotus pulmonarius). Ti so ravno tako dobri kot zimska vrsta, imajo pa tudi enak okus. Škoda le, da so vsi ostrigarji dokaj redki. Evo slika:
(http://img362.imageshack.us/img362/9963/p5200981hf5.th.jpg) (http://img362.imageshack.us/my.php?image=p5200981hf5.jpg)
Vremenski pogoji definitivno vplivajo na rast gob. Zaradi vremenskih sprememb opažamo, da določene vrste gob zrastejo hitreje kot včasih. Zaradi tega je že nekaj časa rast gob na prvi gobarski ekskurziji bistveno obilnejša kot nekaj let nazaj.
Zelo pragmatično pojasnilo na vaše vprašanje je, da je pestrost gobjih vrst pomladi manjša kot jeseni zato, ker je vmes zima. Vemo, da gobe pod 4 stopinjami celzija ne rastejo, pozimi pa so takšne temperature pogoste, seveda tudi zmrzali. Vse to zavre rast gob do takrat, ko se ustvarijo ustrezni pogoji za rast.
Največ vrst gob je mikoriznih in se orientirajo po rasti dreves ali določenih rastlinskih vrst. Tudi posegi v naravo vplivajo na rast gob; osnaževanje denimo jih uničuje, kar je bilo ugotovljeno v študiji, http://www.gobe.si/dokumenti/biotska_raznovrstnost2.pdf. Gozdovi niso več takšni kot so bili včasih. Večinoma listje in ostanki dreves ostajajo v gozdovih in tako tam pričnejo sčasoma rasti druge vrste gob. Tudi množično nabiranje gob ima svojo ceno.
Lep pozdrav,
Slavko
Lep pozdrav!
Danes imam dve vprašanji in sicer, kako je točno z (ne)užitnostjo medlorumene mušnice (Amanita gemmata), ki jo, mislim, imam na sliki. Zdela se mi je sicer nekoliko podobna tudi citronasti mušnici (Amanita citrina), ampak ta zdaj menda še ne raste.(?)
Ali lahko en primerek škodi?
(http://img231.imageshack.us/img231/1264/p5290982bh8.th.jpg) (http://img231.imageshack.us/my.php?image=p5290982bh8.jpg)
Drugo vprašanje pa zadeva pravilno nabiranje gob. Morda se bo komu zdelo malenkostno, ampak verjetno je pomembno, da se gobe čim bolje ohranjajo. Torej, o tem, da gob naj ne bi odrezali kar z nožem, menda ni več dvoma. Namesto tega jih zavrtimo in s tem dobimo iz zemlje. Zanima pa me, kako je s tem pri gobah, ki rastejo na lesu, kot so npr. štorovke, ostrigarji ipd. Nekako se mi ne zdi dobro, da bi jih kar vlekli iz lesa, saj imajo včasih zelo dolge ½korenine½in bi lahko s tem najbrž poškodovali micelij. A ni tukaj vseeno boljše odrezati z nožem?
Mimogrede, začele so rasti bisernice!
Medlorumena mušnica (Amanita gemmata), http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaGemmata je po sestavi strupov podobna rdeči mušnici (Amanita muscaria), http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaMuscaria. Vsebuje ibotensko kislino in muscimol, ki povzročata halucinogen učinek. Redkeje se pojavlja brez značilnih belih krpic, kot na vaši sliki. Če bi en primerek pomešali med ostale gobe in skuhali juho, verjetno posebnega učinka ne bi bilo, čeprav so strupi termostabilni. To pa ne velja za smrtno strupene gobe, ki tudi po kuhanju ostanejo smrtno strupene! Če pa bi pojedli košček surove strupene gobe, bi bil učinek takojšen. Človeški organizem namreč nima encimov, ki bi strupe te in podobnih strupenih gob razgradili v manj nevarne snovi.
Veliko ljudi sprašuje kako pobirati gobe. V društvih učimo, da je treba gobo vtrgati tako, da so vidni vsi njeni deli, torej gobe ne odrezati z nožem pri dnišču, ampak zaviti in izvleči iz zemlje. Ob tem se seveda del micelija poškoduje, vendar micelij raste naprej (kljub temu, das smo ga pretrgali). Zavedati se moramo, da je večji del gobe (micelij) pod zemljo in da je goba le sadež oz. trosnjak, s katerim se goba razmnožuje. Ne smemo pa pozabiti, da je treba gobo očistiti že v gozdu in jo domov odnesti v košari (ne v vrečki!). Smiselno je tudi, da mesto kjer smo gobo pobrali prekrijemo z zemljo in listjem, da se micelij preveč ne posuši. Seveda ne smemo pobirati zaščitenih vrst gob (to natančneje določa uredba o varstvu saminiklih gliv, http://www.gobe.si/Mikologija/Uredba).
Lesne gobe običajno odstranimo z debla ali vej, včasih se uporabi tudi sekira. Tukaj velja podobno kot pri gobah, ki rastejo na tleh. Tudi lesna goba je le "sadež", ki pa ima micelij v drevesu. Tudi če trosnajk odstranimo, micelij ostane v drevesu in raste naprej. Slej ko prej se bo pojavil nov trosnjak.
Lep pozdrav,
Slavko
Katera bi pa bila tale griva?
(http://img131.imageshack.us/img131/2247/p6010983on3.th.jpg) (http://img131.imageshack.us/my.php?image=p6010983on3.jpg)
Čeprav je slika nejasna, mislim da gre za lepo grivo (Ramaria formosa), http://www.gobe.si/Gobe/RamariaFormosa. Značilno zanjo so tri barve: pri dnišču je bela, veje so rožnatih barv, vršički vej pa so rumene barve. Zato je včasih imela ime tribarvna griva. Značilno zanjo je tudi to, da so vršički vej oblikovani v obliki črke u. Velja za nekoliko strupeno, zato ni primerna za uživanje. Vse grive, tudi užitne, delujejo nekoliko odvajalno, zato so primerne za mešanje z drugimi gobami.
Lep pozdrav,
Slavko
Danes sem bil spet v ½svojem½ gozdu. Jaz grem po gobe namreč v vsakem vremenu... No, bilo je precej golobic - kakšne tri vrste, vse užitne, ena bisernica in en štor ostrigarjev. Te izredno okusne gobe imajo žal navado, da zrastejo na enem mestu ponavadi kvečjemu enkrat v letu, zato jih bomo morda začeli gojiti. Zanima pa me, katera vrsta bi utegnile biti gobe na spodnji sliki.
Lep pozdrav
(http://img515.imageshack.us/img515/8871/p6050984fx0.th.jpg) (http://img515.imageshack.us/my.php?image=p6050984fx0.jpg)
Mislim, da je na sliki vitka korenovka (Collybia dryophila), http://www.gobe.si/Gobe/CollybiaDryophila. Goba je sicer užitna, vendar bolj žilava in primerna za mešanje z drugimi gobami.
Lep pozdrav,
Slavko
Danes bi me pa zanimalo, katere so gobe na naslednjih dveh slikah:
(http://img359.imageshack.us/img359/2888/p6110985ss3.th.jpg) (http://img359.imageshack.us/my.php?image=p6110985ss3.jpg)
Žal slika ni preveč dobro uspela, mogoče pa se bo dalo vseeno kaj narediti. Gobica ima spodaj sivkaste lističe.
(http://img508.imageshack.us/img508/4607/p6110986mc1.th.jpg) (http://img508.imageshack.us/my.php?image=p6110986mc1.jpg)
Tu gre seveda za eno od predstavnic rodu Amanita, predvidevam, da sta na sliki gobi iste vrste, lahko pa da se tudi motim in sploh ni tako. Rastišče ni bilo blizu skupaj. Kot se vidi na sliki, ima ena goba na klobuku krpice, druga pa ne (več). Dnišče ni bilo gomoljasto odebeljeno, vendar pa lupine tudi ni bilo zaznati. Na betu je rahla sled obročka, klobuk je na robu nažlebljen. Najprej se je zdelo, da gre za eno vrsto lupinarjev, ki jih sicer pogosto pobiram, vendar dvomim iz dveh razlogov: ker je na betu vidna sled obročka in ker ni bilo videti lupine. Mogoče gre za kakšno deformirano varianto lupinarja, verjetneje pa za eno vrsto mušnic
Lep pozdrav
Prva slika res ni dobro uspela in imam premalo podatkov za določitev.
Na drugi sliki je res vrsta mušnice. Mislim, da je goba imela obroček. Če je temu tako, mislim da gre za elijevo mušnico (Amantia eliae). Zanjo je značilna nažlebkanost roba, ki je na sliki dobro vidna. Tudi krpice ustrezajo. Goba je strupena.
Lep pozdrav,
Slavko
Pri gobarjenju smo tokrat poleg golobic, bisernic in čokatih mušnic ter lisičk in prvega poletnega gobana našli naslednje manjše gobice (zavedam se, da je determinacija majhnih gob s slik težka):
(http://img207.imageshack.us/img207/7092/p6130987wl0.th.jpg) (http://img207.imageshack.us/my.php?image=p6130987wl0.jpg)
Kot se vidi, je klobuk siv, pri mladih gobah zvonast, nato se počasi odpre. Lističi so srednje gosti in beli, prav takšen je tudi bet. Goba je srednje velikosti in spominja na kakšno od sivih kolobarnic, vendar res samo po izgledu. Rasle so na štoru in ob njem.
(http://img207.imageshack.us/img207/6317/p6130988cm7.th.jpg) (http://img207.imageshack.us/my.php?image=p6130988cm7.jpg)
Majhne gobice, ki so rasle na blatni zemlji. Vsa goba je bledo okraste barve s spodvitim robom klobuka ter lomljivim betom.
(http://img360.imageshack.us/img360/3721/p6130989oo3.th.jpg) (http://img360.imageshack.us/my.php?image=p6130989oo3.jpg)
Sehlice
(http://img360.imageshack.us/img360/9210/p6130990pc6.th.jpg) (http://img360.imageshack.us/my.php?image=p6130990pc6.jpg)
Sliko bi bilo treba zasukati v levo. Gre za malo konkretnejše skoraj čisto bele gobe lističarke, ki so zrasle na travniku.
(http://img515.imageshack.us/img515/5762/p6130996jl3.th.jpg) (http://img515.imageshack.us/my.php?image=p6130996jl3.jpg)
Na sliki so seveda tri različne gobe. Prva je ena izmed tistih, ki so predstavljene že na prejšnji sliki. Druga je res čisto majčkena gobica (morda kakšna sehlica?), ki je rasla na travniku. Kot se vidi, so lističi temnejši od klobučka. Tretja gobica pa je rasla v gozdu. Je vodeno belkaste barve z nažlebkanim robom klobuka, lističi so rahlo rožnati.
(http://img208.imageshack.us/img208/3438/p6130997jb5.th.jpg) (http://img208.imageshack.us/my.php?image=p6130997jb5.jpg)
(http://img501.imageshack.us/img501/3949/p6130998ye6.th.jpg) (http://img501.imageshack.us/my.php?image=p6130998ye6.jpg)
Na zadnjih dveh slikah sta dve dokaj pogosti gozdni gobi. Prva se zdi, da bi lahko bila kakšna livka, drugo pa je zlasti v jesenskem času mogoče srečati praktično na vsakem koraku. Obe se mi zdita znani, vendar nisem čisto siguren, za katero vrsto gre. Na zgornji sliki se vidijo lističi, na spodnji pa klobuk.
Hvala za pomoč in lep pozdrav!
Tako, pa poskusimo določit nekaj izmed teh gob, ki ste jih poslali. Če boste pošiljali toliko fotografij gob jih nekako označite, tako da se bomo lažje razumeli, kaj spada na katero sliko. Slikajte pa vsako vrsto posebej. vedno pa se potrudite in slikajte gobe na rastišču.
Na prvi sliki so najverjetneje mladi primerki širokolistne velekorenoke (Megacollybia platyphylla). to je zelo pogosta gliva, katere trosnjake boste ob tem času našli v vsakem gozdu. v dnišču beta ima izrasteke, ki na prvi pogled izgledajo kot korenine, vendar to niso, saj so vse glive steljke in še nimajo razvitih posameznih organov. So le izrastki micelija s katerimi je goba povezana na substrat-les.
Na naslednji sliki je korenovka (Collybia). Mislim, da je na sliki viden kosmat bet v dnišču, zato bo najverjetneje smradna korenovka (Collybia hariolorum). Gobice bi morale imeti tudi zelo neprijeten vonj.
Za sehlico na tretji sliki ne vem natanko kaj bi bila.
Četrta slika je zelo slaba slika, vendar bi lahko bila kakšna sehlica, če je na peti sliki enaka vrsta. Morda dišeča sehlica (Marasmius oreades)
Za ostali dve vrsti na peti sliki ne vem. Ta srednja zagotovo ni sehlica. Sehlice imajo bel trosni prah. Lahko bi šlo za kakšno gologlavko, mogoče tudi govnarko. Takšnih gobic je sedaj na raznih traviščih polno. Za gozdo vrsto na peti sliki pa ne bom niti ugibal, ker nimam pojma.
Na Zadnjih dveh slikah pa je livka. Verjetno rjavkasta livka (Clitocybe gibba), druga vrsta pa je ena izmed Collybij- korenovk.
Evo, danes imam spet dve neznani gobi, pa bi prosil za mnenje. Moram povedati, da veliko markantnejših in lahko določljivih gob niti ne bom velikokrat dal gor, ker jih v glavnem poznam. Zdaj sem se začel zanimati za številne manjše gobice in zavedam se, da je takšne iz slike težje določiti. Vendar je vsak namig dobrodošel, saj lahko potem sam iščem dalje.
Lp, Ivan
(http://img370.imageshack.us/img370/4162/p6181016hb8.th.jpg) (http://img370.imageshack.us/my.php?image=p6181016hb8.jpg)
(http://img187.imageshack.us/img187/3492/p6181018xv2.th.jpg) (http://img187.imageshack.us/my.php?image=p6181018xv2.jpg)
Rasla je na dračju.
Prva neki Coprinus ili Psathyrella
Druga Pluteus leoninus
(http://img155.imageshack.us/img155/6738/p6251024bk2.jpg) (http://imageshack.us)
Tri bisernice... (Amanita rubescens)
Lep pozdrav!
(http://img262.imageshack.us/img262/3510/p6281025uh3.jpg) (http://imageshack.us)
Za to gobo so mi nekoč že povedali, katera je, in da ni za na mizo. Žal sem ime pozabil. Zato dajem sliko gor. Poskušal sem slikati tako, da se vidi goba z obeh strani.
(http://img262.imageshack.us/img262/7196/p6281026yw0.jpg) (http://imageshack.us)
Gobe te vrste imajo marsikatere značilnosti lupinarjev: lupino v dnišču beta, bet brez obročka in nažlebkan rob klobuka. Zdijo se mi pa premalo robustne za lupinarje. Katera goba je torej to? (Na spodnji sliki gre za tri bolj tipične primerke iste gobe)
(http://img241.imageshack.us/img241/7750/p6281027gk7.th.jpg) (http://img241.imageshack.us/my.php?image=p6281027gk7.jpg)
Določitev po slikah:
1. Zavita širokolistka (Oudemansiella radicata), http://www.gobe.si/Gobe/OudemansiellaRadicata. Nekateri gobo imenujejo gobji pastir.
2. mislim, da je na sliki rjavi lupinar (Amanita fulva), http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaFulva. Podoben je oranžni lupinar (Amanita crocea), http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaCrocea, vendar je slednji večji.
Lep pozdrav,
Slavko
Zrasle so neke majhne gobice, ki jih še ne poznam. Pa bi me zanimalo, katere bi bile. Klobuček je luskat.
Poleg tega sem našel še nekaj mlečnih pečenic (Lactarius volemus), ki jim poznavalci bogve zakaj pravite sočne mlečnice; in me zanima, če jih smemo dati za kakšna dva dneva surove v zmrzovalnik, ker edino surove gobe se lahko potem hrustljavo prepražijo na olju. Čeprav jih večina ne mara, meni so vendarle dobre - kot bi jedel slanike.
Lep pozdrav!
(http://img388.imageshack.us/img388/9692/p7011028wg7.jpg) (http://imageshack.us)
Kako velike so te gobice? Kje in na čem rastejo? Ali imajo kakšen vonj in okus? Kakšen je bet?
Vidim, da sem prejšnjič posredoval premalo podatkov. Zato sem si naslednjo gobo podrobneje ogledal.
Na sliki je majhna gobica, ki je rasla na lesnih ostankih na Pohorju, višina je bila okoli 1000 metrov (mimogrede kot informacija: na Arehu še ni gob). Klobuk je rjav, lističi pa svetlo rjavi. Bet je lisast, od vrha proti dnu vedno temnejši. Diši po lesu, kjer je rasla, okus pa je neizrazit.
lp
(http://img352.imageshack.us/img352/9002/p7051075yo0.jpg) (http://imageshack.us)
Mislim, da je na posnetku predirna plamenka (Gymnopilus penetrans), http://www.gobe.si/Gobe/GymnopilusPenetrans. Goba ni užitna.
LP, Slavko
Spet sem jaz. Ker so počitnice, ostane dosti časa za hojo po gozdovih. In skoraj zmerom naletim na kakšno gobo, ki ji še ne vem vrste in rodu. Pri teh majhnih gobicah je to prek knjig prilično težko. Mislim, da gob na spodnjih dveh slikah še nisem dal v determinacijo.
(http://img297.imageshack.us/img297/7618/p7091074rv6.jpg) (http://imageshack.us)
Klobuk te majhne gobice je rumenkasto rjave barve z izrazito grbico. Lističi, ki se na sliki ne vidijo, so enake barve, kvečjemu malo svetlejši. Bet je bel in zlasti spodaj kosmičast.
(http://img154.imageshack.us/img154/9315/p7091078vj8.jpg) (http://imageshack.us)
Zdi se podobna ščitovkam, tudi raste iz lesa, vendar (še) nima rožnatih lističev.
(http://img213.imageshack.us/img213/5971/p7091080yg2.jpg) (http://imageshack.us)
Lactarius volemus
Prva na sliki bi lahko bila goba iz rodu čeladic (Mycena). Glede na to, da radi gobarite, predlagam, da gobo slikate tudi pod klobukom. Vendarle je premalo podatkov, če je goba slikana le od zgoraj. Predlagam tudi, da gobe slikate čim bliže. Tako so potem na posnetkih lepo vidne podrobnosti, ki pomagajo pri določitvi.
Na drugi sliki je mlada jelenova ščitovka (Pluteus cervinus), ki še nima rdečkastih lističev.
Gobo na zadnji strani ste pravilno določili. Nekateri tovrstne gobe obožujejo. Pravijo, da imajo okus po dimljenem siru, drugim je okus bliže ribam. Goba je sicer pogojno užitna - po toplotni obdelavi pa užitna.
LP, Slavko
Spet lep pozdrav!
Tale prva gobica sicer ni kaj posebno privlačna na pogled, vendar me vseeno zanima, katera bi lahko bila (vsaj rod). Moram se opravičiti, ker mi spet ni uspelo slikati gob v gozdu. Zdi se sicer podobna vitki korenovki iz odgovora št. 6, nisem pa prepričan. Na prvi fotografiji je slikan klobuk s pecljem, na drugi pa za vsak primer še spodnja stran.
(http://img362.imageshack.us/img362/8206/p7171090ow8.jpg) (http://imageshack.us)
(http://img291.imageshack.us/img291/3967/p7171091lx0.th.jpg) (http://img291.imageshack.us/my.php?image=p7171091lx0.jpg)
(http://img255.imageshack.us/img255/3139/p7171089mo6.jpg) (http://imageshack.us)
Je to mogoče spreminjavi goban (Boletus pulverulentus)? Zelo močno pomodri še preden ga sploh do konca prerežeš. Dober pa ni bil preveč.
(http://img515.imageshack.us/img515/4525/p7171088ox7.jpg) (http://imageshack.us)
Tole bi pa morala biti rdeča polstenka ali mavelj (Xerocomus rubellus). To obstaja eno tako rastišče v ½mojem½ gozdu in sem jih že lani pobiral. Precej so dobri. Res je sicer, da bi še zrasli, vendar postanejo potem takoj črvivi in je boljše pustiti v gozdu stare primerke, da oddajo trose.
Se strinjam z določanjem gob - prva je vitka korenovka (Collybia dryophylla), naslednji je spreminjavi goban (Boletus pulverulentus) in zadnja slika rdeča polstenka (Xerocomus rubellus).
LP, Slavko
Pri zadnjem gobarjenju smo našli zelo veliko čokatih mušnic, ki so varirale od svetlo do temno sive, vse so pa imele nažlebkan obroček. Pa mi je prišlo na misel, da pravzaprav ne vem, ali je vsaka siva mušnica s takšnim obročkom tudi že čokata mušnica. Zato postavljam vprašanje: ali je mogoče trditi, da je vsaka mušnica s sivim klobukom in nažlebkanim obročkom užitna? Ne vem namreč, ali obstaja več vrst mušnic s sivimi klobuki in nažlebljenim obročkom in ali so vse užitne. Panterjeva mušnica seveda ne sodi zraven, ker ima le-ta seveda gladek obroček in še druge razlike. Bilo bi priročno, če bi lahko postavili kakšno takšno trditev.
Lep pozdrav
Ivan
Pri gobah zmeraj ni enostavnih trditev. Praviloma vaša trditev drži, a obstajajo izjeme, npr. ostrokrpa mušnica (Amanita echinocephala), http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaEchinocephala in rjava mušnica (Amanita regalis), http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaRegalis. Obe sta strupeni in imata nažlebkan obroček.
Pogosto pa se zgodi, da pri stari gobi obroček odpade. Potem gobarja lahko zavedeta pegasta mušnica (Amanita pantherina), http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaPantherina in porfirasta mušnica (Amanita porphyria), http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaPorphyria, ki sta tudi strupeni.
Lep pozdrav,
Slavko
Spet lep pozdrav!
Že prejšnjo nedeljo smo šli gobarit na Kozjak, tam pri Kapli, kjer je bilo na gozdni površini približno 1000X500m toliko gob kot jih je navadno v več kilometrskem gozdu. Redkokdaj sem na tako majhnem prostoru videl toliko gob, sploh v tem času. Gozd se je rahlo dvigoval, poraščen pa je bil predvsem s smrekami, torej iglast gozd, edino vmes se je našlo kakšno listnato drevo. Po mojih dosedanjih izkušnjah bi naj bil poleti za gobarjenje primernejši listnati gozd, v jeseni, ko se pa neha poletna suša, pa iglasti, vendar tokrat ni bilo tako, najbrž zato, ker je dovolj padavin.
No, in tako smo šli. S predpostavko v glavi, da nekaj gob že bo, čim manj, tem bolje, ker saj človek ne more jesti samo teh gozdnih plodov. Vendar je hitro presenetila že prva lisička, pa golobica, nato pa že prve bisernice ter čokate mušnice. Ni bilo dolgo, ko smo naleteli na tole vrsto gob. Da je koprenka, bi si skoraj upal trditi, katera pa, to pa rajši ne.
(http://img134.imageshack.us/img134/9486/p7271088cn6.jpg) (http://imageshack.us)
Nato sledi že druga gobica, ki je še ne poznam, čeprav sem jo že večkrat videl.
(http://img221.imageshack.us/img221/141/p7271091xx9.jpg) (http://imageshack.us)
No, bisernic in čokatih mušnic je bilo ogromno. Naj omenim, da so ocvrte na dunajski način res izvrstne in lažje prebavljive od mesa, tako da ga lahko včasih kar nadomestijo. Zanimivo je, da skoraj vsi ljudje, s katerimi se v gozdu srečam, te gobe poznajo (se pravi bisernice), pobira pa jih skoraj nobeden ne ("tako, za vsak primer"). Saj nimam nič proti temu, da jih zame več ostane, težava je samo, ker jih preveč ostane, potem pa takšnih okusnih gob kar ne moreš nehati nabirat...
(http://img529.imageshack.us/img529/9407/p7271092zl2.jpg) (http://imageshack.us)
Tokrat sem odkril nekaj povsem novega. Največ gob ne zrase tam, kjer bi bilo zanje najlažje, ampak v polprehodnih gosto zaraščenih smrekovih zasadih. To bo skoraj zagotovo spet posledica dežja, ker na tleh ni namreč nobene podrasti, sploh ničesar razen smrek, ki so spodaj že čisto oguljene, vsepovsod pa vlada mrak. No, in tam mrgoli lisičk, bisernic in krastavk (lepo ljudsko ime za čokate mušnice), pa tudi gobanov, teh "pravih" in onih drugih, predvsem žametnih, ki pa ne zaostajajo dosti za jurčki. Ko smo doma takole prerezali enega čudovitega žametastega gobana, ki bliskovito pomodri, sem se vprašal, le kaj za ena snov to povzroča? Ali je znana? Pri gobah s cevkami pa naj omenim še prvo najdbo popraste lupljivke in nekaj lepih leponogih gobanov.
(http://img377.imageshack.us/img377/3600/p7271093vq5.jpg) (http://imageshack.us)
Tukaj se začne ena zanimiva prigoda. Namreč: vsak gozd ima svojega lastnika. In tako srečamo eno hudo žensko, ki pravi: "To je moj gozd in to so moje gobe!" Ni ji bilo namreč prav, da smo imeli mi več lisičk in gobanov kot ona. Odgovor je bil seveda karseda previdno prijazen, da je nabiranje gozdnih plodov za zdaj še "obče dobro". Morda je takšen zakon do lastnika res malce nepravičen, vendar kako pa bi bilo za nas gobarje, če bi smeli samo še v državne gozdove. Ne vem, jaz nisem pameten... Je pa imela tudi ona svoj "greh": lisičke je nabirala kar v navadno vrečko. Seveda, ker je bila ženska res zelo huda, sem bil kar lepo tiho.
(http://img111.imageshack.us/img111/5462/p7271094pc3.jpg) (http://imageshack.us)
Ko smo našli tegale lepotca, ni več oprezala za nami...
(http://img156.imageshack.us/img156/5281/p7271097jl6.jpg) (http://imageshack.us)
LP
Ja moram rečt. da ste zelo lepo opisali vaše gobarjenje. Ko gobe rastejo so ljudje pripravljeni storiti marsikaj. Med drugim so se tudi svojimi cenjenimi jeklenimi konički pripravljeni peljati po najslabših gozdih cestah, pa tudi vlakah, samo da pridejo bolj hitro do gob. zato tej ubogi ženički, ki je pokvarila vaše gobarjenje ne zamiriti preveč. Gobe so pač "meso brez kosti" je rekel eden izmed domačinov v Lovrencu. ;)
Tista goba, ki je ne poznate je opečnata koprenka (Cortinarius bolaris), hudo strupena prav tako kot njena sorodnica na zgornji sliki, ki pa je ne poznam.
Evo, imam še nekaj slik (zadnjič bi jih bilo že preveč).
(http://img177.imageshack.us/img177/4666/p8031133is5.th.jpg) (http://img177.imageshack.us/my.php?image=p8031133is5.jpg)
(http://img384.imageshack.us/img384/7715/p8031134jg9.th.jpg) (http://img384.imageshack.us/my.php?image=p8031134jg9.jpg)
A je to kakšna zrnovka?
(http://img227.imageshack.us/img227/9257/p7311130xb3.jpg) (http://imageshack.us)
Mogoče ena od zraščenk?
(http://img231.imageshack.us/img231/9971/p8031131ih3.jpg) (http://imageshack.us)
Z žametnimi gobani se je mogoče tudi takole poigrati, preden pristanejo v kakšni jedi... ;)
Citat od: klavir dne 04 Avgust 2008, 17:00
A je to kakšna zrnovka?
Jako loša slika. Moguæe neka od Pholiota.
Ova na prvoj slici vjerojatn je Collybia confluens.
Citat od: klavir dne 04 Avgust 2008, 17:00
Mogoče ena od zraščenk?
Tako je - Meripilus giganteus
Citat od: klavir dne 04 Avgust 2008, 17:00
Z žametnimi gobani se je mogoče tudi takole poigrati, preden pristanejo v kakšni jedi... ;)
;D
Za tole vrsto gobice me zanima: če se bo dalo kaj videt s te slike.
(http://img380.imageshack.us/img380/6174/p8071141va6.jpg) (http://imageshack.us)
To je pa isti štor kot zadnjič. Kako so medtem gobe zrasle! In letos jih še niso zbrcali, lani se mi zdi, da so jih...
(http://img294.imageshack.us/img294/8601/p8071140rv4.jpg) (http://imageshack.us)
Pa še to: v kakšnih izbruhih lahko rastejo gobe! Pred dvema tednoma je bila v mojem gozdu 1 bisernica, pred enim tednom za dve košari, tokrat pa jih je bilo približno 10.
No, pa lep pozdrav...
Na prvi sliki bi lahko bila drobcena ščitovka (Pluteus exiguus), ki je neužitna. Na drugi pa je črneča velezraščenka (Meripilus giganteus).
Lep pozdrav,
Slavko
Zdaj pa nekaj o karžljih (Amanita caesarea): zelo veliko željo imam, da bi jih enkrat našel. Pa jih še nisem... S Slavkotom sva se nekaj že menila o tem, pa me zanima, če bi mi lahko še kdo svetoval, kje naj jih iščem (lahko po celi Sloveniji). Glede na to, da so zaščitene, pravzaprav ni potrebno "skrivati" rastišč, tako kot recimo pri gobanih... No, če jih bom kdaj našel, resnično upam, da se bom premagal in ne bom nobenega pobral. Res upam... Nek znanec je letos pri Hrastovcu našel že tri primerke, pa noče pokazati, kje. No, naj ima svoje veselje... Sicer pa pravijo, da je zdaj najboljši čas za njih.
Lep pozdrav
Ivan
Karželj (Amanita caesarea) je kot vse mušnica mikorizna goba in raste v sožitju z drevjem. Po mojih izkušnjah ima rada revna, skoraj peščena tla in se rada pojavlja ob hrastu.
Verjamem, da je rasla v bližini Hrastovca. Velikokrat jih najdejo na Goričkem in na dolenjskem, pa tudi v beli krajini. Morda "klavirju" pomaga še kdo...
Lep pozdrav,
Slavko
Lep pozdrav!
Zadnji dan julija sem po dolgem času naletel na karžlja in vam pošiljam sliko. Gobo sem našel na Kozjanskem in sicer na gozdnji meji blizu kraja Buče. Zrasla je ob robu asfaltne ceste in je bila dobro vidna, zato res upam, da je "preživela".
V širši okolici Celja (Vojnik, Šentjur) sem pred leti pogosto naletel na to prekrasno mušnico, a zadnja leta jih ni bilo več. Zanimivo je, da so ti "placi" bili umeščeni ne le med hraste, temveč tudi med kostanje in bore.
Tokratna gobica pa je rastla blizu hrasta in na revni, s kamenčki posuti zemlji.
lp Nace
(http://img294.imageshack.us/img294/4634/karelj741uv5.jpg) (http://imageshack.us)
(http://img294.imageshack.us/img294/4634/karelj741uv5.e52aed29f5.jpg) (http://g.imageshack.us/g.php?h=294&i=karelj741uv5.jpg)
Spet enih par gobic, ki jih (še) ne poznam...
Najprej tale majcena gobica, ki je rasla sredi poti. Na klobučku ima podolžne črnikaste proge in vonj po urinu. Ne vem, koliko se bo dalo razbrati s slike, a boljše fotografije mi žal ni uspelo napraviti.
(http://img523.imageshack.us/img523/2048/p8171181rd7.th.jpg) (http://img523.imageshack.us/my.php?image=p8171181rd7.jpg)
(http://img507.imageshack.us/img507/5056/p8171182rs2.th.jpg) (http://img507.imageshack.us/my.php?image=p8171182rs2.jpg)
Te gobe, ki me malo spominjajo na kolesnice, so zrasle v globokem listnatem humusu.
(http://img379.imageshack.us/img379/5742/p8171178ef2.jpg) (http://imageshack.us)
To pa je, če se ne motim, školjkasta strnjenka (Panus conchatus).
(http://img295.imageshack.us/img295/508/p8171177hk4.jpg) (http://imageshack.us)
Lep pozdrav!
Na prvih dveh slikah je ena od razcepljenjk (Inocybe), verjetno vlaknata razcepljenka (Inocybe fibrosa). Na tretji sliki je pekoča korenovka (Collybia peronata), na zadnji pa školjkasta strnjenka (Lentinus conchatus).
Lep pozdrav,
Slavko
Pozdrav!
Evo en aranžma z gobami (povprečen gozd blizu Ivanjševcev ob Ščavnici). V samem gozdu bi jih težko slikal, ker se mi je fotoaparat znašel pod gobami na dnu košare. :) Zanimiva je redka zajedalska polstenka, ki raste iz krompirjevk. Mislim, da jo bomo celo pojedli. Se pravi, polstenko, ne strupenega krompirja, iz katerega je zrasla. Tiste lisičke okoli pa sem šele kasneje podrobneje pogledal in zdaj se mi zdi, da bi lahko šlo za razvpiti luskati različek navadne lisičke. Ne razumem sicer, kako je mogoče zaščititi samo različek, to je tako, kot če bi pri človeški vrsti zaščitili le npr. Indijance. Gre za diskriminacijo, se mi zdi... Luskata lisička bi morda morala najprej postati samostojna vrsta in bi bilo potem vse v redu. Sicer je pa tudi zdaj vse v redu, ker je vse to mišljeno samo kot šala, da me ne bi kdo slučajno zares vzel. Je pa res, da če so v resnici luskate lisičke, potem sem takšne že veliko kje videl in sploh niso tako redke... Ima pa samo en primerek izrazite vijoličaste luske, ostale pa manj vidne, tako da je treba precej paziti, da res ostanejo v gozdu. Gotovo se marsikje znajdejo tudi na tržnici...
(http://img139.imageshack.us/img139/9749/p8311191vf8.jpg) (http://imageshack.us)
Evo še enega turka s prejšnjega gobarjenja na Goričkem:
(http://img84.imageshack.us/img84/1958/p8241188rc3.jpg) (http://imageshack.us)
lp
Nepričakovano zopet pišem. Danes, se pravi včeraj, sem se vozil že ponoči iz Kungote domov z avtom in nenadoma se je pojavila v snopu svetlobe ob cesti velika bela goba (jaz se vedno ustavim, če zagledam ob cesti kakšno nenavadno gobo). Odtrgal sem jo, kakor se je dalo, vendar sem kasneje opazil, da je dnišče ostalo v zemlji. Žal ga v temi nisem več našel. Doma sem gobo dobro pogledal in ugotovil, da gre za vrsto mušnice. Potem sem zožil izbor in trdil, da gre za eno od redkih velikih belih mušnic, končno pa se mi zdi, da se najbolj ujema z ostrokrpo mušnico (Amanita echinocephala), razen če se strašno motim. Nekoliko podobne so še jajčasta in velikoluska mušnica. Na klobuku ima še nekaj sivkasto belih krpic, rob ni nažlebljen, lističi pa so smetanove barve. Zelo čokat bet ima velik nažlebljen obroček popolnoma na vrhu, takoj pod klobukom, kar bi naj bil eden glavnih razpoznavnih znakov, ki naj bi to vrsto ločile od drugih sorodnih mušnic. Dnišče je bilo potemtakem gotovo gomoljasto odebeljeno, saj je to značilno za vse mušnice, razen za lupinarje. Povsod piše, da je ostrokrpa mušnica zelo redka, vendar menda le ni zaščitena (?). Tudi mnenj o užitnosti te gobe se, kot kaže, razlikujejo. V eni od mojih gobarskih knjig piše, da je užitna (v ostalih ni niti omenjena), na vaši strani pa, da je strupena. Pa me zanima še, kako je s tem. Sicer pa gobe v nobenem primeru ne bi pojedli, ker ima neprijeten vonj in okus. Žal, pa tako lepa goba... No, jutri jo bom nesel v Stražun, da na primernem mestu odvrže trose.
V upanju, da niste vsi determinatorji na dopustu, vas lepo pozdravljam.
(http://img142.imageshack.us/img142/8967/p9021192ka6.jpg) (http://imageshack.us)
(http://img234.imageshack.us/img234/5425/p9021193hf5.jpg) (http://imageshack.us)
Mislim da je na slikah velikoluska mušnica (Amanita strobiliformis), ki je zaščitena, a užitna. To je ena od največjih mušnic, ki pa jo najdemo bolj redko. Ima nepravilno oblikovane, velike luske.
Ostrokrpa mušnica (Amanita echinocephala) je po naših podatkih strupena, ima krpice v obliki majhnih piramid in je tudi redka, v Sloveniji pa ni zaščitena. Ne vem, če bodo trosi v Stražunu pognali, saj so tam kisla tla, mušnica pa ima raje bolj apnenčasta tla.
Lep pozdrav,
Slavko
Pozdravljeni!
Vem, da se neumno sliši, če napišem, da sva bila v nedeljo s fotrom na Rogli, vendar je res. Zbal sem se, da bo mraz odnesel tamkajšnjo gobjo sezono. No, bomo videli, če bo res tako... Tako sva pa hodila v dežju in snegu in je bilo prav prijetno. Sicer pa je bilo gob toliko, da je bilo treba paziti, kam stopiš. Seveda pa vsega ni bilo mogoče dati v košaro, saj pobiram samo gobe, ki so po mojem okusu. Največ je bilo golobic, vendar ne kakšnih posebno dobrih sort, še največ pekočih rumenk. Nekoliko je bilo tudi takšnih temno rdečih s prav takšnim odtenkom beta, te niso bile pekoče, zato pa popolnoma brez okusa. Mislim, da so bile še najboljše lešnikove golobice. Mušnic ni bilo veliko, me je pa vznemirila vrsta bisernic, ki je imela v osnovi klobuk olivno zelene barve, le ponekod je bila malo rdečkasta, sicer je pa imela sivkaste krpice na klobuku in nažlebljen obroček. Takšno varianto sem do zdaj srečal le še enkrat. Človek se je kar malo ustraši, saj ima isto osnovno barvo klobuka kot zelena mušnica. No ja, dobra je bila zelo, pohana skupaj z lupinarji. Tam raste veliko takih lepih mesnatih lupinarjev z olivno barvo klobuka in srebrnimi krpicami, lahko bi šlo za pozlačenega lupinarja. Drugače je bilo še nekaj bakrenastih polžarjev, veliko olivnobelih polževk in kar precej belih zajčkov. Za te je foter izrazil ugotovitev, da so okusni. Pripominjam, da se ne misli več razmnoževati (poznavalci belih zajčkov bodo že vedeli, zakaj sem to dopisal). ;)
Pa še to: a pri nas raste orjaška podvihanka? Baje je zelo dobra goba.
Čisto za konec pa prilagam še eno sliko in prosim za determinacijo.
Pa lep pozdrav!
(http://img233.imageshack.us/img233/2064/p8101160fu8.jpg) (http://imageshack.us)
Marasmius oreades - http://www.gobe.si/Gobe/MarasmiusOreades (http://www.gobe.si/Gobe/MarasmiusOreades)
Pred več leti je bilo mogoče v Stražunu v jesenskem času nabrati precej vijoličastih lepoglavk (Calocybe ionides), zdaj pa se zdi, da nikjer več ne rastejo. Tudi zelo malo kje je omenjena ta vrsta lepoglavk, tako v gobarskih knjigah kot na internetu in celo na vaši spletni strani je ni. Povsod je omenjena le majniška lepoglavka. Zanima me, če je ta goba sploh še prisotna pri nas in kje bi jo bilo možno najti.
lp
Ja, bolj bogo je trenutno, kar se tiče gobic... Zgleda, da so šle malo na dopust. Najbrž bo kriv mraz, ker padavin je bilo nekako le dovolj. Še v najboljšem gozdu, ki ga poznam, na Goričkem, je bilo to nedeljo najti "samo" slabo kilo lisičk (drugače se kar sipljejo). Upam, da bodo začele rasti tipične jesenske gobe,ki so lani pognale že sredi septembra, kot so sirovke, mrtvaške trobente, vijoličaste kolesnice, prave štorovke in malo kasneje seveda snežke; ne bi bilo lepo, če bi zatajile. Za zdaj so prijetno presenetile le rdeče grive.
Zanima pa me, kaj mi svetujete o tem, da bi šel ta vikend v Šentanjel (ali nekaj podobnega), se pravi na Koroško, kjer ste z društvom, ko mene ni bilo, baje nabrali toliko cigančkov. Morda bi moral it kasneje ali pa sploh ne? In kje se sploh nahaja točno ta gozd (do kraja bomo že znali prit)? Zelo bi mi bilo v pomoč, če bi lahko kdo, ki je bil takrat tam, na kratko opisal, kje je to; lahko tudi na email.
Drugače pa lep pozdrav in se spet slišimo, ko bo več gob :)
Takrat smo bili na turistični kmetiji Ploder in gobarili v gozdovih nad kmetijo. Naš član ima na svoji spletni strani galerijo posnetkov tega dogodka - http://p-38.gobe.info/galerija/sentanel-2006.
Lep pozdrav,
Slavko
V pričakovanju boljšega nekaj slik s prejšnjih gobarjenj...
(http://img225.imageshack.us/img225/2742/p9270001kh7.jpg) (http://imageshack.us)
Orjaški primerek modrikaste golobice (Russula cyanoxantha)
(http://img221.imageshack.us/img221/6216/p9270002xo8.jpg) (http://imageshack.us)
Skrite navadne lisičke (Cantharellus cibarius)
(http://img221.imageshack.us/img221/5849/p9270004sb4.jpg) (http://imageshack.us)
Hm, le kaj bi to bilo? Imam neko idejo...
(http://img218.imageshack.us/img218/7701/pa010014jd5.jpg) (http://imageshack.us)
Zgleda znano, zgleda znano... Vendar nič ne diši po janežu
(http://img236.imageshack.us/img236/469/pa010015im3.jpg) (http://imageshack.us)
Tintnice ali črnivke
Pa še to: zraslo je veliko betičastih prašnic ali po domače prdecov. Jaz imam te gobe rad, moti me pa njihov ostri vonj, ki se ohrani tudi pri paniranju. Mogoče kdo ve, kako bi se ga dalo zmanjšaTič
P.S.: Marele so začele rast. Bomo videli, če je to samo njihova muha, ali pa bo res kaj iz tega.
lp
Marele so definitivno na vrhuncu. Danes jih je bilo v enem gozdu na območju Slovenskih goric več kot 70. Drugega pa (še) ni bilo skoraj nič.
(http://img219.imageshack.us/img219/6194/pa030022qk0.jpg) (http://imageshack.us)
Da se malo pohvalim... :)
Pa še en preskušen recept za vse tiste, ki naberete toliko marel, potem pa ne veste, kam bi z njimi:
NAMAZ IZ DEŽNIKOV
Žlica olja
30 dkg mladih dežnikov
strok česna
sol
5 dkg surovega masla
poper
rumenjak
Na olju prepražimo klobuke, jih nato zmeljemo na mesoreznici, dodamo strt česen in posolimo. Posebej umešamo surovo maslo, popopramo, dodamo ohlajene dušene gobe in rumenjak. Dobro premešamo in namažemo na prepečene kruhove rezine.
Dober tek!
(Petkovšek - Stanič, Gobe)
Na tretji sliki iz 1. oktobra mislim da je ena od kučmic (Galerina), na četrti se mi zdi, da je janeževa livka (Clitocybe odora), čeprav ne diši po janežu, na zadnji sliki pa bi rekel, da gre za tintnice, morda sljudnate tintnice (Coprinus micaceus).
Pri betičastih prašnicah, ki imajo oster vonj pa predlagam, da se poskusi z drugim ostrim vonjem, s česnom. Tako gospodinje rešujejo močan vonj določenega mesa. Morda bo uspelo.
Lep pozdrav,
Slavko
Še za tole gobico me zanima. Zdi se mi, da gre za rod kolobarnic, samo ne vem, katera bi bila. Lističi so smetanaste barve.
Hvala.
(http://img222.imageshack.us/img222/9841/pa050027pj3.jpg) (http://imageshack.us)
Na sliki sta kolobarnici; mislim da milnati kolobarnici (Tricholoma saponaceum), http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaSaponaceum. Je pogojno užitna. Naj ne bi bila preveč okusna. Sam je še nisem poskusil.
Lep pozdrav,
Slavko
Naučil sem se nabirat lukove sehlice oziroma česnovke. Sploh ni težko, samo povohati jih moraš. Zelo dobra gobica, treba pa jih je nabrat res veliko, ker so tako majhne. Jih je pa v našem gozdu zraslo ogromno.
Nasvet za pripravo: gobice očistimo in jim porežemo trde bete. Kruh namažemo z maslom (ali skuto ali smetano), na to pa nalimamo gobe. Okusno!
(http://img216.imageshack.us/img216/1244/pa090061in6.th.jpg) (http://img216.imageshack.us/my.php?image=pa090061in6.jpg)
Spet ponovno pozdravljeni!
V "mojem" gozdu so začele rasti sirovke. Bilo jih je veliko že lani. Prej pa nikoli. Zanimivo je to, da je gozd tam, kjer te gobe rastejo, skoraj izključno listnat. Včasih jih po več komadov zraste okoli kakšne bukve in podobno. Kolikor pa je meni znano, naj bi te gobe rasle v mikorizi z iglavci. A je možno, da so se tukaj izjemoma prilagodile listavcem (bukvam)?
(http://img300.imageshack.us/img300/2589/pa160095hn3.jpg) (http://imageshack.us)
(http://img300.imageshack.us/img300/pa160095hn3.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img300/pa160095hn3.jpg/1/)
Pa še en komad pravih štorovk (mraznic):
(http://img89.imageshack.us/img89/2471/pa160094nm1.jpg) (http://imageshack.us)
(http://img89.imageshack.us/img89/pa160094nm1.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img89/pa160094nm1.jpg/1/)
Seveda je možno, da gobe najdejo drugega mikoriznega partnerja. To, kar piše v knjigah, velja kot vodilo in je praviloma tako. V naravi pa seveda obstajajo izjeme.
Lep pozdrav,
Slavko
Pozdrav!
Včeraj smo šli malo v loke ob Muri in nabrali precej štorovk. Med njimi je bila tudi tale, ki jo nekaj zajeda. Na pogled zgleda kot kakšen mali borov glivec. Mogoče veste, kaj bi to bilo?
(http://img231.imageshack.us/img231/2415/pa230103te2.jpg) (http://imageshack.us)
(http://img231.imageshack.us/img231/pa230103te2.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img231/pa230103te2.jpg/1/)
Zrasli pa so tudi zajčki...
(http://img221.imageshack.us/img221/5984/pa220102nf3.jpg) (http://imageshack.us)
(http://img221.imageshack.us/img221/pa220102nf3.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img221/pa220102nf3.jpg/1/)
lp
Zajedalske gobe ne poznam.
Lep pozdrav,
Slavko
Lep pozdrav!
Evo nekaj utrinkov z zadnjih dveh gobarjenj, pa tudi vprašanj, ki so se mi porodila.
(http://img221.imageshack.us/img221/613/pa210096oj5.jpg) (http://img221.imageshack.us/my.php?image=pa210096oj5.jpg)
(http://img221.imageshack.us/img221/pa210096oj5.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img221/pa210096oj5.jpg/1/)
Najprej smo našli nekaj vijoličastih kolesnic (Lepista nuda). (Če koga moti aromatičen vonj, ki ga ima ta goba, naj jedi doda jušno kocko!)
(http://img362.imageshack.us/img362/4162/pa270105jd3.jpg) (http://img362.imageshack.us/my.php?image=pa270105jd3.jpg)
(http://img362.imageshack.us/img362/pa270105jd3.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img362/pa270105jd3.jpg/1/)
V gozdovih pri Marjeti na Dravskem polju vsako leto ob koncu oktobra na istem mestu zrase ena orjaška kolobarnica (Tricholoma colossus). Ne zmeni se za to, ali jo pobereš ali ne, sicer pa čebularjev itak ne bi smeli nabirati, ker so zaščiteni.
(http://img222.imageshack.us/img222/5256/pa280107au6.jpg) (http://img222.imageshack.us/my.php?image=pa280107au6.jpg)
(http://img222.imageshack.us/img222/pa280107au6.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img222/pa280107au6.jpg/1/)
Tu pa ne vem, ali gre za prsteno kolobarnico oziroma miško (Tricholoma terreum) ali pa za tigrasto kolobarnico (Tricholoma pardinum). Verjetneje je slednja. Rad bi izvedel, kateri so razlikovalni znaki, ki ločijo eno gobo od druge.
Zdaj pa še nekaj vprašanj (če ni že preveč...)
Kako dolgo je treba čakati, ko vložiš gobe (štorovke) v kis, da lahko kozarec potem odpreš?
Petkovšek in Stanič v knjigi Gobe navajata, da so užitni vsi različki pravih štorovk oziroma mraznic (tam še to niso posamezne vrste), razen rumenega različka (Armillaria mellea var. lutea), ki bi naj imel tudi neprijeten vonj. A je kaj na tem?
Kako ločiti golobičjo kolobarnico (Tricholoma columbetta) od drugih kolobarnic bele barve?
In še čisto za konec zanimivost: napravil sem napako in sosedu skalil veselje. Čez cesto ima mlad sadovnjak in okoli jablane ter slive so mu zrasle štorovke. Je bil tako vesel, da jih bo zdaj lahko kar doma nabiral. Sem mu pa rekel, da mu lahko cel sadovnjak požrejo. Zdaj pa ne ve, kaj naj naredi. Ker se je teh gob verjetno skoraj nemogoče znebiti, bi verjetno moral biti tiho...:)
lp
Na tretji sliki mislim da je rumeneča kolobarnica (Tricholoma scalpturatum); goba je zdelana, verjetno zaradi suše.
Značilno za prsteno kolobarnico (Tricholoma terreum) je, da običajno raste pod bori, pogosto jih je več skupaj, bet je valjast, na klobuku ima drobne luskice, meso ni pekoče, ni grenko, ne diši po moki.
Značilno za pegasto kolobarnico (Tricholoma pardinum) je močan, trebušasto zadebeljen bet, ki je mlad blizu lističev orošen, luskat klobuk, z izrazitejšimi luskami kot pri prsteni kolobarnici, vonj po moki. Meso je brez okusa, kar mnoge zavede.
Kozarec z vloženimi gobami lahko odpreš takoj; še posebej če je lakota velika, he, he.
Ni mi znano, da bi katera od mraznic imela neprijeten vonj ali ne bi bila uporabna npr. za vlaganje. Seveda so vse pogojno užitne in jih je treba dobro prekuhati (vreti morajo vsaj 5 minut).
Golobičjo kolobarnico (Tricholoma columbetta) od sličnih ločimo po tem, da ima v dnišču zelenkast nadih, včasih tudi zelenkaste pege. Zraven tega se koža na klobuku da lepo luščiti, odlušček pa je nekoliko debelejši, ker je koža kar debela.
Sosedu ste posredovali korektno informacijo. Gobe so razkrojevalci snovi in očitno je del sosedovega sadovnjaka v nekoliko slabšem stanju. Ker je micelij v drevesu, se bo lahko še dalj časa veselil gob, po drugi strani pa bo žalosten, ker bo drevo sčasoma propadlo.
Lep pozdrav,
Slavko
Zdravo!
Na forumu se nikoli ne pojavi za determinacijo pozna livka - martinovka (clitocybe geotropa). Ne vem, ali to pomeni, da je pri nas zelo redka ali pa je nihče ne nabira. Ponekod piše, da je precej dobra goba. Zdaj pa je še taki čas, ko bi morala rasti... A je drugače kakšna nevarnost, da se jo zamenja s kakšnimi zelo strupenimi vrstami livk?
lp
Pozna livka (Clitocybe geotropa) je pogostejša v primorskih krajih, ker raje raste na apnenčastih, to je bolj bazičnih tleh. V našem koncu ni prav veliko takih rastišč, zato je ne najdemo pogosto.
Zaradi velikosti, značilne grbive na vrhu in vonja po sivki, jo je težko zamenjati z drugimi vrstami livk.
Lep pozdrav,
Slavko
Danes sem bil spet v domačem gozdu. Sem bil kar presenečen nad množino gob, saj jih je bilo več kot zadnjič, kar je glede na čas kar malo nenavadno. Zgleda, da jim je všeč vlaga in relativno toplo vreme.
Prevladovale so vijoličaste kolesnice, ki so, pripravljene na običajen način, za polovico pod svojimi zmožnostmi. Obstaja namreč en odličen recept prav za te gobe. (Če vlada interes, ga lahko enkrat objavim.)
Sedaj so zrasli jesenski loputarji, ali po domače jesenski hrčki, ki tako lepo obudijo spomine na pomlad, saj niso zelo drugačni od spomladanskih hrčkov ali smrčkov:
(http://img222.imageshack.us/img222/2474/pb120123hs5.jpg) (http://img222.imageshack.us/my.php?image=pb120123hs5.jpg)
(http://img222.imageshack.us/img222/pb120123hs5.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img222/pb120123hs5.jpg/1/)
Tokrat jih bomo poskusili jesti, če bo šlo. Gobe so namreč izredno žilave...
Od številnih ostalih vrst gob, ki so zrasle, pa polagam tele v pregled:
(http://img219.imageshack.us/img219/932/pb120124gv3.jpg) (http://img219.imageshack.us/my.php?image=pb120124gv3.jpg)
(http://img219.imageshack.us/img219/pb120124gv3.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img219/pb120124gv3.jpg/1/)
Gre vsaj za dve vrsti; tiste vijolične sicer poznam, so pa zanimive še one druge pollesnate, zelo žilave gobice.
No, to bi bilo za nekaj časa vse, pa lep pozdrav!
Pollesnate gobe na sliki so trpki zgručarji (Panellus stypticus).
Lep pozdrav,
Slavko
Lepo pozdravljeni!
Še zadnjič letos smo šli v najboljši gozd za gobe, kar jih poznam. In sicer na Goričko, tik ob meji z Madžarsko, približno 90 km iz Maribora. Prevladuje iglast gozd, zlasti pa borov na odprtih ravnih predelih, poraščenih z mahom. Na takšnih mestih je tudi največ gob.
Že marca smo tukaj našli več kot sto primerkov marčnic, zrasli pa so celo pomladanski hrčki. Poleti so se takole sipale lisičke:
(http://img151.imageshack.us/img151/3914/p6150996fz8.jpg) (http://img151.imageshack.us/my.php?image=p6150996fz8.jpg)
(http://img151.imageshack.us/img151/p6150996fz8.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img151/p6150996fz8.jpg/1/)
Tokrat smo šli pa po zadnje snežke. Edino teh gob izgleda da tukaj ni pretirano veliko. Nekaj primerkov pa vseeno... Lahko tudi, da je letos slabo leto za snežke, saj jih tudi drugod ni dosti.
Ob prihodu sta ob gozdni cesti že rasli dve maslenki:
(http://img221.imageshack.us/img221/3735/pb160127zu0.jpg) (http://img221.imageshack.us/my.php?image=pb160127zu0.jpg)
(http://img221.imageshack.us/img221/pb160127zu0.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img221/pb160127zu0.jpg/1/)
Poleg dveh rdečečih marel je bil tudi še par teh, ki jih iz previdnosti raje ne bomo pojedli, saj se obroček nič kaj ni dal premikati po betu gor in dol:
(http://img230.imageshack.us/img230/6593/pb160131zp8.jpg) (http://img230.imageshack.us/my.php?image=pb160131zp8.jpg)
(http://img230.imageshack.us/img230/pb160131zp8.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img230/pb160131zp8.jpg/1/)
Zanimive so tudi te gobice:
(http://img231.imageshack.us/img231/995/pb160128za1.jpg) (http://img231.imageshack.us/my.php?image=pb160128za1.jpg)
(http://img231.imageshack.us/img231/pb160128za1.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img231/pb160128za1.jpg/1/)
V tem gozdu lahko vidimo tudi, kako živali razgrebejo prst, da bi prišle do gob. Ljudje pravijo, da so to divje svinje. Takih risov je po gozdu polno. Najprej smo mislili, da je to delo nevestnih gobarjev, ampak kdo bi pa ril po tleh za lisičkami in jih nato pustil ležati tam? Izgleda pa, da to gobam vendarle preveč ne škodi, saj se takšno dobesedno živalsko početje gotovo ni pričelo letos...
(http://img231.imageshack.us/img231/5835/pb160130kv3.jpg) (http://img231.imageshack.us/my.php?image=pb160130kv3.jpg)
(http://img231.imageshack.us/img231/pb160130kv3.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img231/pb160130kv3.jpg/1/)
Prvikrat sem našel tudi zelenkaste kolobarnice ali po domače vitezovke. To sklepam po obliki in barvi gobe. Žveplena kolobarnica mislim, da ne more biti, saj ne smrdi, ampak ima vonj po moki, tesno skupaj zraščene lističe, pa rasla je v iglastem in ne listnatem gozdu. Bilo jih je na žalost čisto malo, se pa vidi, da so jih že pobirali. Pravijo, da skoraj nič ne zaostajajo za zimskimi kolobarnicami... Kar se tiče groženj s smrtjo v zvezi z vitezovkami, mislim da je to malo pretirano, oziroma ni, če človek poje kilogram teh gob naenkrat ali kaj podobnega. Za kaj takega pa jih itak premalo zrase...
(http://img134.imageshack.us/img134/9342/pb160135ei1.jpg) (http://img134.imageshack.us/my.php?image=pb160135ei1.jpg)
(http://img134.imageshack.us/img134/pb160135ei1.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img134/pb160135ei1.jpg/1/)
Gobji krožnik z jurčki, snežkami in zelenkastimi kolobarnicami
In končno, ko človek neha takole nabirati gobe, postane lačen. Tako smo začeli hoditi v Porabje, kjer se naprej od Monoštra nahaja originalna madžarska čarda.
Najlepša pa je tako reka Raba...
(http://img217.imageshack.us/img217/5268/p5100974qc3.jpg) (http://img217.imageshack.us/my.php?image=p5100974qc3.jpg)
(http://img217.imageshack.us/img217/p5100974qc3.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img217/p5100974qc3.jpg/1/)
Na slikah spodaj imam še dve vrsti gob za determinacijo - ko boste determinatorji spet imeli čas - zanimalo bi me tudi za te dve.
Lep pozdrav
(http://img81.imageshack.us/img81/7982/pb190136pz9.jpg) (http://img81.imageshack.us/my.php?image=pb190136pz9.jpg)
(http://img81.imageshack.us/img81/pb190136pz9.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img81/pb190136pz9.jpg/1/)
(http://img136.imageshack.us/img136/1488/pb190137xk4.jpg) (http://img136.imageshack.us/my.php?image=pb190137xk4.jpg)
(http://img136.imageshack.us/img136/pb190137xk4.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img136/pb190137xk4.jpg/1/)
(http://img81.imageshack.us/img81/7454/pb190138gi5.th.jpg) (http://img81.imageshack.us/my.php?image=pb190138gi5.jpg)(http://img81.imageshack.us/images/thpix.gif) (http://g.imageshack.us/thpix.php)
Determinatorji smo zaposleni ljudje. ::) ;) :D
Rjava goba na sliki je podvihana kolesnica (Lepista inversa), spodaj na dveh slikah pa je že bolj zdelana ščitovka. Na prejšnjih slikah pa je eden izmed dežničkov (Lepiota) in prav, da ga niste pobrali. Majhna siva in zanimiva gobica pa je ena izmed čeladic (Mycena)
Za vse ljubitelje lijastih lisičk: v teh dneh so na svojih rastiščih še enkrat pognale nekoliko manj znane vrste lisičk - lijaste lisičke; in teh ni nekaj primerkov, ampak se kar sipljejo.
Da bo lahko šel še kdo drug preverit svoje "place"...
lp
(http://img89.imageshack.us/img89/1638/pb220141rv0.jpg) (http://img89.imageshack.us/my.php?image=pb220141rv0.jpg)
(http://img89.imageshack.us/img89/pb220141rv0.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img89/pb220141rv0.jpg/1/)
Zanima me še, katere so te gobice.
Hvala.
(http://img232.imageshack.us/img232/7687/pb270143gk0.jpg) (http://img232.imageshack.us/my.php?image=pb270143gk0.jpg)
(http://img232.imageshack.us/img232/pb270143gk0.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img232/pb270143gk0.jpg/1/)
Je že tako, da se vse enkrat konča. To se bo neizogibno zgodilo tudi z letošnjo gobjo sezono.
Naj povem, da smo šli danes še zadnjič po poznojesenske gobe, izbrali smo si gozd pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Torej, kaj naj človek pričakuje, če gre zadnji dan v novembru v gozd in upa, da bo našel kaj uporabnega? Najboljše je kajpada priznati kruto realnost, da nismo več sredi septembra ali oktobra - pa tudi novembra ne, takoj omejiti pričakovanja in vzeti vse skupaj le ne preveč zares. In kaj potem, če gobe vseeno so, kaj če jih je veliko, celo zelo veliko, in to prav mladih, pa čeprav samo ježkov? Ja, kaj bi človek z ježki, ko je potrebno prav vsakega očistiti bodic. (Ali zato, da nas ne bi bodle v ustih?) Ampak saj imamo čas, tudi če smo ga že vsega porabili. Pa saj tako in tako ne bomo imeli samo ježkov za večerjo, saj je ja zraslo še pet snežk, kakšnih dvajset lijastih lisičk, par ledenk in dve peščenki. Tako da bo menda šlo...
(http://img235.imageshack.us/img235/5223/pb300146im9.jpg) (http://img235.imageshack.us/my.php?image=pb300146im9.jpg)
(http://img235.imageshack.us/img235/pb300146im9.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img235/pb300146im9.jpg/1/)
(http://img224.imageshack.us/img224/7851/pb300149ei9.jpg) (http://img224.imageshack.us/my.php?image=pb300149ei9.jpg)
(http://img224.imageshack.us/img224/pb300149ei9.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img224/pb300149ei9.jpg/1/)
Dovolite mi še, da strnem vtise o letošnji gobji sezoni.
Saj ni bila tako slaba kot se govori, tokrat smo za spremembo imeli dobro poletje. Junija se je vse skupaj nekoliko kasneje kot ponavadi začelo, v celi sezoni pa se je največ gob dalo najti julija. Takrat je bilo precej gobanov, ogromno lisičk, golobic, bisernic, mlečnih pečenic in ostalega. Avgusta so ostale predvsem lisičke. Jesen pa..., no, težko bi dal več kot rahlo prizanesljivo podpovprečno oceno. Septembra so se gobe odpravile počivat, da bi nato lažje ne zrasle. Svetel utrinek v tem času je bil sicer velik izbruh marel proti koncu meseca. Oktobra se je v majhnih količinah pojavila večina gobjih vrst, ki bi morale zrasti jeseni. Še štorovke se je dalo vse pobrati... Medtem ko smo lani imeli toliko sirovk, da jih je večina ostala v gozdu, jih letos nisem videl niti deset primerkov. Snežk pa je tako bilo sploh čisto malo. Trobente pa nobene... Je pa vsaj november bil kljub temu nadpovprečen z gobami, čeprav ne z markantnejšimi vrstami. V splošnem bi torej lahko sklenili, da smo imeli dobro poletje in slabo jesen, skupaj torej vendarle povprečno sezono.
In tako, to bi bilo vse, zadnje gobice so zrasle, gobja letina pa je končana. S tem je ta tema zaključena.
Goba s slike iz 27.11. bi lahko bila bledi luskinar (Pholiota lenta), http://www.gobe.si/Gobe/PholiotaLenta, ki je neužiten.
Lep pozdrav,
Slavko