|
olinad
|
 |
« Odgovori #3 dne:: 28 avgust 2010, 19:40 » |
|
Janko, kot si napisal, v praksi deluje (videl na lastne oči), a morajo biti poleg ustreznih dreves (take "domače jurčke sem videl celo pod lipo in leskovim grmovjem) tudi organsko bogata tla, vendar moraš odlagati na primerno mesto stare gobe oz. njihove ostanke in čakati vsaj tri leta, se mi zdi. Hitrejše gre z marelami, ki sem jih nabrane zasadil na kup uležanega konjskega gnoja in so pokukale na dan (štiri) čez dobro leto. Vendar samo eno leto in tudi rastišče takih jurčkov menda ni preveč trajno (najbrž podgobje potrebuje preveč prostora, miru in hrane). Rad pa bi vprašal strokovnjake nekaj drugega. Že kar nekaj let nabiram jurčke (predvsem poletne) tudi na nekem pobočju, kjer na območju kakih 50x50 metrov bukovega gozda v sezoni vedno dobim kakih 10, včasih tudi 30 jurčkov naenkrat kljub temu, da prav tam srečujem več gobarjev, ki imajo podobno izkušnjo. Občutek imam, da se ta teren celo širi na okoliški kolovoz in navzdol , nikakor pa se "pridelek" ne zmanjšuje, kot bi zaradi sigurno pretiranega pobiranja nekako pričakoval.Najbrž ste to že kje opazili? Čeprav laik, glede na dosedanjo prakso z rastjo gob na takih "svetih" krajih trdim, da množično nabiranje ne ogroža obstanka vrste, če se držimo osnovnih pravil, na katere so nas in še opozarjajo pravi poznavalci in literatura.In čeprav vsi "vemo", srečujem gobarje z PVC vrečkami neočiščenih gob, naletim na razrita rastišča,zbrcane gobe (posebno podobne gobanom,lisičkam,golobicam..),divja odlagališča in to poleg splošnega onesnaževanja povzroča veliko večjo škodo kot kilogram, ki ga nabereš preveč. Tale forum in to stran smatram za gibalo gobarskega dogajanja v Sloveniji in ga beremo člani GD, ki organizirajo gobarske razstave. Ob množični obiskanosti so to prilike, ko bi poleg pestrosti vrst lahko bolj predstavili podgobja,postavljali gobe na bel papir, da se vidijo trosi, ki jih košara lahko "seje"....Ob primerni predstavitvi bi se mogoče kdo zamislil.
Lep pozdrav
|