acianofilen je ime za vzorec glive, ki se ne obarva modro; cianofilen vzorec ali delec gliv se v reagentu (barvilu) obarva izrazito modro.
aecium ali aecidium kroglasta ali čašasta struktura pri nekaterih rjastih glivah, v kateri nastajajo trosi imenovani aeciospore ali tudi ecidiospore.
aethalium je ena od razvojnih stopenj gliv iz skupine sluzastih plesni in je nekakšen organ ali inkubator, sestavljen iz množice trosov; le ti so na površinski plasti ali skorji glive, ki nima beta.
alantoíden oznaka za tros, ki je klobasast, podolgovat in rahlo ukrivljen z zaokroženimi konci.
amiloiden oznaka za vzorec mikroskopske strukture glive, ki se z jodavico obarva sivo modro do temno vijolično. Z Melzerjevim reagentom (raztopina 1.5 g kalijevega jodida v 20 ml destilirane vode, v katero umešamo 0.5 g joda in 20 g klorovega hidrata) obarvamo celične strukture glive ali trose in pod lučjo preverimo reakcijo. Tudi če se vzorec obarva sivo ali modro do vijoličasto oz. črno, pravimo, da je vzorec amiloiden. Če se obarva rdečkasto ali rdečkasto rjavo, je vzorec ali trosnjak dekstroiden oz. dekstrinoiden. Če pa ni opaziti spremembe barve, je vzorec neamiloiden. Amiloiden ali škrobnat je tudi tros, ki vsebuje precej škroba in se z jodovimi reagenti modro obarva.
anamorf nespolni trosnjak (npr. pri mesnati želatinki (Ascocoryne)); spolni trosnjak je teleomorf.
anastomoza prečna povezava med lističi ali gubami trosne plasti; več teh povezav oblikuje mrežasto ali prekatasto trosno plast; ime tudi za posebno vrsto vezi med celicami.
anteridij del glive iz rodu diskovnic oz. diskomicet (Dyscomycetes), moški spolni organ diskovnic, ki oplodi askogon oz. ženski spolni organ.
apeks vrh trosa, ki se nahaja na nasprotni strani peclja oz. sterigme.
apendiks ali apikul izrastek na trosu, s katerim sedi na peclju oz. sterigmi.
apikalna plast ali apikalni aparat različno odebeljen vrhnji del stene aska, ki vpliva na sproščanje askospor, pogosto je amiloiden.
apotecij odprto trosišče nekaterih gliv zaprtotrosnic, navadno čašasto ali diskasto, z aski in parafizami; trosnjak z razvito in na površini ležečo trosovnico, ki jo sestavljajo mešički in nitnice pri glivah iz rodu diskovnic (Dyscomycetes).
arahnoidna površina je površina glive, ki se nanaša na teksturo, podobno pajkovi mreži ali pa je nitasta, tanka in lahka.
ask, askus vrečasta celica oz. reproduktivni organ glive iz razreda Ascomycetes (askomicete, zaprtotrosnice). Ima obliko okrogle do podolgovate ali cilindrične vrečaste strukture oz. mešička, v katerem nastanejo trosi (askospore). Po spolnem procesu - združitvi jeder in redukcijski delitvi - nastane v njej običajno 8 askospor ali pa toliko, kot je mnogokratnik števila 4, redko manj, 4 ali 2.
askogon del glive iz rodu diskovnic oz. diskomicet (Dyscomycetes), ženski spolni organ diskovnic, ki poraja mešičke oz. aske, potem ko ga oplodi moški spolni organ oz. anteridij.
askomicete zaprtotrosnice (Ascomycetes).
askospore razmnoževalne celice, trosi, ki nastajajo v asku.
aura sijaj.
avtotrofen je organizem, ki s pomočjo sončne svetlobe v procesu fotosinteze izdeluje za življenje potrebne snovi, kot je to značilno za rastline; glive so heterotrofne in potrebne organske snovi dobijo od drugih organizmov.
bazidij trosni podstavek, kijasta ali betičasta celica oz. reproduktivni organ glive iz razreda Basidiomycetes (bazidiomicete, prostotrosnice ali odprtotrosnice), ki nosi na vrhu trose. Ima obliko betičastega podstavka, na katerem nastajajo trosi (bazidiospore) in na njem se po spolnem procesu običajno oblikujejo 4 bazidiospore.
bazidiola bazidiju ali podstavku podoben himenijski element, ki ne vsebuje sterigem in je bodisi nezrel ali sterilen. Himenij gliv iz razreda prostotrosnic (Basidiomycetes) je sestavljen iz bazidijev in bazidiol.
bazidiom plodišče pri glivah iz razreda prostotrosnic (Basidiomycetes), na katerem nastajajo bazidiji.
bazidiomicete prostotrosnice (Basidiomycetes) oz. odprtotrosnice.
bazidiospore razmnoževalne celice, trosi, ki nastajajo spolno na bazidiju oz. na izrastku (sterigmi) bazidija.
biseriaten dvovrsten, razvrstitev trosov v asku oz. mešičku v dveh vrstah.
bitunikaten dvojnostenski, ask oz. mešiček z dvojno steno.
celica osnovna gradbena enota organizmov.
celuloza organska spojina, glavna sestavina rastlinskih celičnih sten.
cevarke glive s trosnjaki, ki imajo na spodnji strani klobuka cevke in luknjice; na notranjih stenah cevk je trosovnica, v kateri nastajajo trosi.
cevke cevasti in tesno drug ob drugem nameščeni izrastki na spodnji strani klobuka gliv iz skupine cevark (luknjičark); trosi nastajajo na notranji steni cevke in padajo ven skozi njeno luknjico.
cevonit votla nitasta struktura hife, iz katerih so narejene glive.
cheilocistida cistida, ki se nahajajo na ostrinki lističev. Pogosto ima tanko steno in je vidna s prostim očesom, če so lističi obarvani drugače kot njihova površina.
cianofilen ime za vzorce ali delce gliv, ki se v reagentu - krezilnem modrilu (bazično, oksazinsko barvilo) obarvajo izrazito modro, to so lahko npr. stene trosov; če se vzorec ne obarva modro, je acianofilen.
cistida sterilna celica iz hife, zelo zadebeljena in dolga. Ima balonasto, stekleničasto ali trebušasto obliko. Obstaja več vrst cistid:
Cistide med drugim omogočijo, da se lističi ne sprimejo med seboj.
citoplazma zdrizasti živi del celice, ki obdaja jedro.
dekstroiden oz. dekstrinoiden oznaka za vzorec mikroskopske strukture glive ali trosov, ki se z jodom (po Melzerju) obarva rumeno rjavo do rjavo ali rdeče do vinsko rdeče ali rdeče rjavo, obenem pa se tudi po izpiranju barva obdrži. Drugače obarvan vzorec je amiloiden.
dendrofiza rogovilasta mehurka, ki je na prostem koncu rogovilasto razvejena.
dermocistida ali dermatocistidij cistida, ki se nahaja na kožici klobuka, zaradi oblike imenovana tudi mehurka.
destruktivna trohnoba razkrojevalna trohnoba; navadno rjava trohnoba, pri kateri gniloživka razkraja predvsem celulozo celičnih sten, ne pa lignina (lesno vlakno).
dihotomen viličasta oblika (viličasta razmejenost) oz. oblika z dvema vejama.
dikariotičen dvojedrn; npr. pri združevanju dveh celic.
dimitičen dvoniten; je trama, ki je sestavljena iz dveh vrst cevoniti, rodnih in ogrodnih ali rodnih in veznih.
diploid organizem s podvojenimi kromosomskimi geni. Pri nekaterih glivah se v diploidno celico združita dva plazmodija in jedra se genetsko delijo naprej ter končno oblikujejo trosnjak.
diploiden dvojen, genetsko ima diploid dva stavka kromosomov, osnovnih nosilcev dednih zapisov.
disepiment stena cevk pri luknjičastih oz. poroidnih glivah.
diskomicéta rod gliv, za katere je značilen apotecij (odprto trosišče); sem spadajo ploščate glive iz roda diskovnic (Dyscomycetes).
ecidij trosišče pri rjah (Uredinales), pri katerem je peridij čašasto oblikovan.
ecidiospora tros pri rjah (Uredinales), ki nastane v ecidiju.
effuso-reflex oblika pri rasti lesnih gob, podobna kapicam ali stopničkam s klobuki (navzgor zavihani klobučki ali robovi klobučkov); glej resupinat.
efuzen skorjast trosnjak, ki je hrbtiščno priraščen na podlago; navadno je ploske oblike.
ekscipul zunanje in oporno pletivo apotecija (odprtega trosišča nekaterih gliv), ki obdaja hipotecij (plast, ki leži pod trosovnico) in trosovnico z zunanje strani.
eksoperidij zunanja ovojnica ali plast peridija trebuhastih gliv (npr. pri prašnicah, kadilčkih ipd.), je debelejša zunanja plast ovoja, ki se ob dozorelosti raztrga, da se trosi lahko neovirano razširijo v zrak.
ektoencim encim oz. aktivna kemična snov, ki jo gliva izloča navzven.
ektomikoriza je ena od treh oblik mikorize (arbuskularna mikoriza, erikoidna mikoriza in ektomikoriza) in označuje povezavo gliv z drevesi, pri čemer gliva shranjuje viške ogljikovega dioksida v tla; ektomikoriza se vzpostavi na samem koncu koreninskih laskov dreves in tvori plašč okoli korenine, ki se razteza v okolico; poleg privzema hranil iz zemlje ektomikorizne glive razgrajujejo organsko snov iz odpadlih listov.
encim kemična snov, ki nastaja v celicah organizmov in sproža katalitične procese, kot npr. razgrajevanje organskih snovi, beljakovin, celuloze, lignina in hemiceluloze.
endoencim encim oz. aktivna snov, ki nastaja v celicah in deluje v njih.
endofit rastlinski zajedavec, goba, ki raste na drevesih ali rastlinah.
endoperidij notranja ovojnica (notranjica) ali plast peridija trebuhastih gliv (npr. pri prašnicah), je prožna in tanjša notranja plast ovoja, ki se pri zrelih gobah raztrga in sprosti trose.
epitel plast organskih celic različnih oblik (okroglih, elipsastih, kubičnih), vidnih mikroskopsko v profilu.
fertilen ploden, roden, poraja trose.
fibrilozen vlaknast.
filiformno nitasto. Filiformni trosi so trosi nitaste oblike, torej podolgovati in ozko valjasti, pogosto pa tudi večkrat septirani oziroma imajo vmesne stene (npr. do 16 sten).
fitopatogen bolezen povzročujoč organizem (gliva) na rastlinah.
fotosinteza biokemični proces v rastlinah, pri katerem nastajajo pod vplivom sončne svetlobe in skupaj z listnim zelenilom (klorofilom) iz ogljikovega dioksida in vode sladkorji, polisaharidi, ki so življenjskega pomena za rastlino.
fungicid kemično sredstvo zoper rastlinske glivične bolezni.
gleba notranji del trosnjaka trebuhastih gliv, trosišče, kjer se oblikujejo bazidiospore in ki ga obdaja peridij (ovoj); trosišče, sredica s trosi oz. trosna masa v sredini gliv (npr. pri prašnicah, kadilkah ipd.), v kateri zorijo trosi in jo obdaja ovoj; hifni preplet ali kapilicij.
gliva goba s podgobjem vred; celovit organizem iz kraljestva gliv (Fungi). Vegetativno telo glive (micelij) je skrito v substratu, razplodni del glive (goba oz. trosnjak) pa je vidna oblika nekaterih gliv. Izraz za nižjo rastlino, steljčnico, ki nima lastnega zelenila in se hrani na heterotrofni način (torej s snovmi v drugih organizmih), z organsko hrano. Ne spada ne v rastlinski in ne v živalski svet, temveč je vmes med obema oblikama organizmov.
gloeocistida cistida, ki vsebuje oljnato ali olju podobno substanco in je zelo pogosta pri gobah s porami. Podobno se imenuje tudi gloeohifa.
gniloživka rastlina, ki se hrani z organskimi snovmi odmrlih organizmov.
goba vidni del glive brez podgobja; trosnjak brez micelija. Izraz za rastlino brez listnega zelenila.
gojišče umetna hranljiva zmes organskih in anorganskih snovi ter vode, kjer gojimo glive in bakterije.
gutacija kapljasto izločanje pri rastočih trosnjakih.
halucinogen nekatere snovi v gobah so halucinogene, predvsem iz rodu gologlavk (Psilocybe), strniščnic (Stropharia) in razcepljenk (Inocybe), povzročajo pa privide in blodnje. Zaradi teh snovi glive veljajo za strupene.
heterotrofen je organizem, ki potrebne organske snovi dobi od drugih organizmov, kot npr. gliva; avtotrofen pa je organizem, ki s pomočjo sončne svetlobe v procesu fotosinteze izdeluje za življenje potrebne snovi, kamor spada večina rastlin.
heterotrofna rastlina rastlina brez listnega zelenila, ki si zato ne more sama zgraditi organskih snovi, ampak jih dobiva v drugih organizmih.
hialini oznaka za trose (spore), ki so prosojni ali brezbarvni kot steklo. Zaradi tega jih je pod mikroskopom težko opaziti. Smiselno je uporabiti barvilo, npr. kongo rdeče, da postanejo vidni.
hialinski brezbarven, prosojen, prozoren.
hidnoid trosovnica z dolgimi stožčastimi bodicami.
hifa glivna nitka, enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja podgobje oz. micelij; je votla nit ali t.i. cevonit in osnovni gradbeni element, iz katerega je zgrajena goba in po katerem se pretakajo vse snovi, ki so potrebne za rast gob in njihovo razmnoževanje. Ima obliko dolge, vitke mikroskopske niti (filamentozna oblika), ki se deli s prečno delitvijo. Hifa zraste iz trosa (spore) in se razveji, tako pa nastane micelij. Hife med seboj navadno niso zraščene, temveč narahlo prepletene ali tesno spletene v vrvice, t.i. rizomorfe.
hifidij sterilna oz. nespolna struktura v trosovnici, je zelo majhna in manjša od mehurk (cistid, ki se nahajajo na kožici klobuka).
higrofan, higrofílen, higroskopen vodenast, goba vleče nase vodo, ljubi vlago in ima navadno vodeni videz.
himenij je trosovnica ali trosna plast oz. del trosnjaka z aski ali bazidiji, kjer nastajajo trosi; plodno tkivo na plodišču. Nosi plodne strukture v trosnjaku - aske pri askomicetah in bazidije pri bazidiomicetah. Himenij je navadno zavarovan pred zunanjimi neugodnimi vplivi. Na spodnji strani klobuka ga najdemo pri lističarkah na lističih, pri cevarkah v notranjosti cevk, pri ježevkah na bodicah, pri grivah na površini vejic, pri smrčkih in hrčkih na površini klobuka ali glave, pri skledicah in čašicah na notranji površini, pri prašnicah in gomoljikah pa v notranjosti gobe.
himenofor ali tudi trosniconosec je bolj ali manj površinsko razgiban del gobjega pletiva, ki je pokrit s trosnico ali trosovnico (himenij). Ima obliko lističev, cevk, bodic, gub, letvic, jamic ali vej, lahko pa je tudi ves trosnjak (npr. kijci) ali zaprt prostor pri trebušastih in gomoljastih glivah.
hipodermij spodnja plast kožice klobuka, izpod povrhnjice in iznad mesa ali trame.
hiamidospora vegetativni tros z zelo debelo steno, konidij ali nespolni tros, ki nastane z zaokroženjem celice na koncu hife. Navadno preživi neugoden čas in vzklije šele po daljšem času.
hipotecij glivna plast apotecija (trosnjaka z razvito in na površini ležečo trosovnico oz. trosnico kot npr. pri glivah iz rodu diskovnic), ki leži pod trosovnico in je pogosto vključen v ekscipul oz. zunanje oporno pletivo.
hrizocistidij mehurka z rumeno vsebino; opazimo jo pri strniščnicah (Stropoharia).
IKI Iodine Potassium Iodide, jod kalijev jodid (glej lugolova raztopina).
induzij pajčolanasto zastiralo, ki se odmota od vrha beta navzdol.
isabel ime za bledo sivo rumeno barvo.
kapilicij sterilne nitke v glebi, nitaste strukture v trosiščih miksomicet, v obliki gostega omrežja ali iz krajših prostih elementov (primer: gliva Hemitrichia serpula).
kariogamija združitev (fuzija) dveh enojedrnih celic, sposobnih za oploditev.
karotenoid rumeno ali rdeče barvilo.
karpofor trosnjak, plodnjak, razmnoževalno telo glive.
kaulocistida cistida, ki se nahaja na površini beta in je pogosto vidna pod lupo; površina beta je lahko puhasta, dlakasta ali vlaknasta.
kavernozno votlinasto; nekateri beti so na prerezu sestavljeni iz številnih votlinic ali jamic in niso povsem votli.
klámidospóra običajno označuje debelostensko, nespolno, mirujočo sporo pri nekaterih glivah.
kleistotecij trosišče nekaterih zaprtotrosnic, komaj vidno s prostim očesom, z jasno oblikovano steno brez odprtine; trosi se sprostijo, ko se stena pretrga.
KOH kalijev lug – uporabljamo ga za določanje nekaterih vrst gliv, katerih meso se v tem lugu značilno obarva.
konidij nespolni tros, ki nastane na vrhu ali ob strani hife.
konidiofor hifa, na kateri nastajajo konidiji.
konk plodno telo gobe, ki raste na drevesnem deblu, lahko v obliki police ali polkrogle, ena od razvojnih stopenj rastoče gobe.
konsistenca trdnost, čvrstost, gostota snovi; struktura gobe, ki je lahko npr. trdna oz. čvrsta.
koprena (cortina) je zastiralo iz redkih, tankih vlaken, podobno pajčevini ali tančici. Razpenja se od roba klobuka do beta in pokriva lističasto trosovnico mladih gob, pozneje pa se raztrga in postane ostanek na robu klobuka ali obroček na betu zrelih gob (npr. koprenk (Cortinarius)), ki se lahko obdrži, največkrat pa razpade.
koprofilen tisti organizem, ki raste na živalskih iztrebkih.
koremij posebna oblika trosišča nespolnih trosov; skupina hif ali konidioforov, ki so združeni v pokončen snopič, na katerem nastajajo konidiji.
korteks tanjša skorjasta plast iz zgoščenih cevoniti na površini beta in sklerocija, skorjina.
kortina koprena, vlaknato zastiralo, ki pokriva lističe mladih gliv, pogosto ima ostanke na robu klobuka ali na betu.
krizocistide so cistide s snovmi, ki se lomijo v svetlobi, v kalijevem hidroksidu in amonijaku pa se obarvajo zeleno.
krožljivost razpad, uničenje lesa po letnicah, ki ga povzroča gniloživka.
kutikula povrhnjica, vrhnja kožica gobe.
lamprocistide so makrocistide, ki imajo debele stene in valjasto obliko ter hilinsko vsebino, opazne pa so na robovih lističev, še posebej pri mlečnicah (Lactarius).
latenca pritajeno življenje organizma; prikrito, utajeno življenje.
leptocistide so cistide s tanko steno.
lignikolen rastoč na lesu.
lignin lesna vlaknina, organska snov, ki poleg celuloze sestavlja les.
lističarke so glive, katerih trosnjak ima bet in klobuk z žarkasto razporejenimi lističi na spodnji strani.
lističi ploščati in s spodnje strani klobuka viseči ter žarkasto od beta navzven potekajoči deli trosnjaka, na katerih se razvije trosovnica (pri vseh glivah lističarkah).
lišaj rastlina, ki je sestavljena iz alge in glive, obe pa živita v simbiozi.
lugolova raztopina je raztopina joda in kalijevega jodida v razmerju 1:2. Lugolova raztopina preizkusi prisotnost škroba (polisaharida) v glivah; če je reakcija pozitivna (IKI+), barva postane modro-črna ali siva; če je negativna (IKI-), barva postane rumena.
luknjica odprtina, skozi katero se pri gobah cevarkah (luknjičarkah) iz cevk iztresejo trosi.
luknjičarke (glej tudi: cevarke) glive s cevasto oz. luknjičasto trosovnico pod klobukom.
makrocistide so dolge in velike cistide, ki imajo zrnasto vsebino ali igličasto oblikovane kristale ali pa fine oljne kapljice. Nahajajo se globoko v trosovnici oz. v mesnati plasti. Navadno imajo tanko steno in so koničaste ali valjaste.
makromicete velike gobe.
mat je barva površine klobukov gob, ki ima najnižjo stopnjo sijaja; obstajajo 4 stopnje sijaja:
- mat je najmanj sijoča barva,
- polmat je polsijoča barva, mehkega sijaja,
- sijoča stopnja je sijoča barva, ki ima močan odsev, a ne zakrije vseh podrobnosti in okvar na površini,
- saten je barva z visokim sijajem, ki povzroči bleščeči videz, podoben steklu.
medula sredica oz. vmesna plast pletiva med trosnico in zunanjim ogrodnim pletivom apotecija.
mehurka cistida, ki se nahaja na kožici klobuka in ima značilno mehurjasto obliko.
mejoza sinonim za spolno razmnoževanje gliv - spolna delitev celic. Dozorevanje spolnih celic, pri katerem se število kromosomov zmanjša za polovico; redukcijska delitev.
mekinasto ime za površino gobe (npr. klobuka gobe), ki ima zelo drobne delčke poroženele povrhnjice.
Melzerjev reagent kemična raztopina, s katero ugotavljamo amiloidne in dekstrinoidne barvne reakcije na vzorcih gliv; sestavlja ga v 20 ml vode dodana mešanica 0.5 g joda, 1.5 g kalijevega jodida in 20 ml klorovega hidrata.
meruloid gubasto porasta trosovnica s fertilnim (plodnim) robom.
metakromatičnost lastnost, da se preparat ali barvni element obarva drugače, kot je barva barvila.
micelij podgobje, steljka, vegetativno telo glive, sestavljeno iz hif. Je preplet belih polstenih hif, glavnih niti (cevoniti gliv), ki se širi pod zemljo in iz katerega ob ugodnih razmerah zrastejo trosnjaki. Primarni (enojedrni) micelij nastane po kalitvi iz enega trosa in je lahko moškega ali ženskega spola. Sekundarni (dvojedrni) micelij nastane, ko se združita dva raznospolna primarna micelija in iz njega sčasoma zrastejo trosnjaki.
micete gobe.
mikofilna gliva je gliva zajedavka na drugih glivah (tudi na odmrlih glivah).
mikoriza sožitje med glivo in drevesom, simbiotska (sožitna) povezava med hifami glive in koreninami višje rastline. Lahko je ektotrofna, pri kateri hife micelija vdrejo med celice v skorjastem tkivu korenin, lahko pa je endotrofna, pri kateri se glivne niti razraščajo v notranjost gostiteljevih celic.
mikromicete majhne gobe.
mikron (µ) dolžinska merska enota; 1 µm je tisoči del milimetra (1 µm = 0.001 mm).
mitoza sinonim za nespolno razmnoževanje gliv. Posredna delitev celic, pri kateri dobi vsaka celica hčerka zaradi podvojitve kromosomov isto število kromosomov, kot jih ima materinska celica.
mleček mleku podoben sok, ki se izceja iz gobe na prerezu, značilen je predvsem za mlečnice in pečenice ter je lahko različno obarvan, pri nekaterih gobah pa na zraku spremeni barvo.
monomitičen enoten, narejen samo iz rodnih cevoniti.
mukronaten s kratko, topo konico trosa ali mehurke.
neamiloiden vzorec glive, tros ali hifa, ki se z jodavico oz. Melzerjevim reagentom ne obarva.
odontoid topo bodičast.
ogljikovi hidrati spojine ogljika, vodika in kisika, v katerih sta vodik in kisik v istem razmerju kot v vodi.
oksidaza negativna oznaka za reakcijo pri glivi, ki pomeni, da gliva ne vsebuje encimov za razgrajevanje lignina v lesu, kar je značilno za rjavo-trohnobne glive. Rjava trohnoba je nevarna.
oksidaza pozitivna reakcija pri glivi, ki vsebuje encime za razgrajevanje lignina v lesu, kar je značilno za belo-trohnobne glive. Bela trohnoba je nevarna za drevesa in les.
oleifra gleocistidam podobne cevoniti, katerih vsebina močno lomi svetlobo (npr. pri citronastih mušnicah).
operkulaten mešiček z izmetalno napravo v obliki poklopca pri nekaterih glivah.
ostiol odprtina na piknidiju, skozi katero se sproščajo konidiji.
papila grbica na osredju klobuka pri prostotrosnicah, navadno stožčasta.
paracistide so cistide z dlačicami na robovih lističev pri glivah z lističi.
parafiza sterilna hifa, nitnica ali drobno nitasa celica, ki ima obliko dolge paličaste tvorbe. Himenij gliv iz razreda zaprtotrosnic (Ascomycetes) je sestavljen iz askov in parafiz.
parazit zajedavec, gliva oz. organizem, ki zajeda oz. se hrani z drugim živim organizmom (npr. drevesom).
patogen organizem (npr. gliva), ki povzroči bolezen.
pedicelij kratek bet. Navadno je to ostanek sterigme (peclja).
periderm zgornja plast tkiva.
peridij ovoj oz. stena ali ovojnica trosnjaka npr. trebuhastih gliv. Lahko je sestavljen iz dveh ali treh plasti (iz eksoperidija, endoperidija in intermediarne (vmesne) plasti). Ovoj okoli sporociste (ali sporangija), enojen, dvojen ali trojen, membranski, hrustančast ali kalciniran.
peridiol del glebe trosnjaka trebuhastih gliv, ki je obdan s steno in služi kot enota za razširjanje trosov. Je npr. lečasta tvorba s trosi na dnu koška lončarjev (Nidulariaceae) oz. lečasti skupek trosov in himenija.
perispor obtrosje, rahlo tkivo, ki obdaja tros po njegovem oblikovanju v dozoreli fazi.
peristom obustje pri nekaterih gobah zvezdicah (Geastrum), del pri ustju, od koder puha prah iz notranjosti gobe v okolico.
peritecij okroglo ali stekleničasto oblikovano trosišče nekaterih zaprtotrosnic, z odprtinico zgoraj in z jasno oblikovano steno, v njem nastajajo aski z askosporami. Tudi majhen okrogel, podolgovat ali vrečast trosnjak.
pH vrednost merilo za kislost ali alkalnost (lužnatost) določene snovi.
piknidij votlo, oblasto, sploščeno ali stekleničasto, večkrat obarvano plodišče nekaterih gliv, običajno veliko od 100 do 500 µm, v katerem nastajajo nespolne celice piknidiospore, je odprt ali se ob zrelosti odpre z enim ali več ostioli.
pileat oblika v razvojni fazi lesne gobe, ki s svojo obliko odstopa od substrata (npr. lesa, na katerem je priraščena); glej resupinat.
pileocistida cistida, ki se nahaja na površini klobuka in je po obliki podobna cheilocistidi ali pleurocistidijem. Površina klobuka je žametno dlakasta.
pileipelis vrhnja plast klobuka.
plazmodij steljka; dva plazmodija se pri nekaterih glivah (npr. razbarvana grahovka (Lycogala epidendrum)) spolno združita v diploidno celico, jedra se nato delijo naprej, celice se množijo in končno oblikujejo trosnjak, v katerem nastanejo trosi. Sluzast oz. mlad stadij pri sluzovnicah (Myxomycetes). Plazmodij je tudi gibljiv, mnogojedrn, aceličen ameboidni organizem, ki ustvarja sluzasto razvojno fazo pravih sluzavk (npr. pri glivi zlatovki - Hemitrichia serpula).
plazmogamija proces združitve raznospolnih micelijev iste vrste v novo celico.
pleurocistida sterilna, močno povečana celica v himeniju lističa prostotrosnic; nahaja se na površini lističev in je med vsemi cistidami bolj redka, pogosto pa jo je težko najti, zato je potreben prerez lističev.
plektenhim gostoplet, gosto glivno tkivo v sklerociju (kroglastem telescu iz prepletenih hif).
podgobje glej micelij; rahel preplet hif oz. glavnih niti, ki sestavljajo steljko glive.
polsten dlakav, kosmat.
pora luknjica, odprtinica, ustje cevk pri glivah cevarkah oz. luknjičarkah.
površinsko podgobje podgobje, ki se razrašča po površini.
prostotrosnice (Basidiomycetes) so glive, pri katerih trosi nastajajo na trosnih podstavkih ali bazidijih.
protoplazma živa, sluzasta, sivkasta vsebina celic, ki se deli v celično in jedrno plazmo in v njej potekajo življenjski procesi.
prozenhim redkoplet, redko glivno tkivo.
pruinozna površina je površinska tekstura glive, ki je lahko podobna plitvi prevleki prahu ali praška, nanaša se lahko tudi na oblogo ali premaz.
pseudocistide cistidam podobne hife, ki izhajajo bolj globoko iz trame in ne kot pri večini gliv izhajajo cistide iz subtrosovnice.
psevdoamiloiden glej: dekstrinoiden.
psevdodiafragma gostejša klobučevinasta plast, ki ločuje trosišče (glebo) od podtrosišča (subglebe), kar je opazno pri nekaterih glivah, npr. pri senožetnih plešivkah (Calvatia utriformis).
psevdosklerocij nepravi skladiščni organ (zalogar) iz gostopleta, v katerem so hife oz. glivne niti prepletene med podlago in zemljo ali peskom in ni ovojnice, kot npr. pri gomoljavem luknjičarju (Polyporus tuberaster).
radialen žarkast, ki izhaja iz središča v obliki žarkov.
receptakel spužvast hifni splet, ki nosi glebo pri nekaterih trebuhastih glivah.
redukcija delitev dedne mase v celici na polovico, mejoza, zoritvena delitev celice.
restelij poseben tip ecidija pri rjah (Uredinales), pri katerem se peridij raztrga v tanke, nekaj mm dolge trakove.
resupinat hrbtiščen, s hrbtom priraščen na podlago, kar je značilnost nekaterih vrst lesnih gob; lesne gobe praviloma pričnejo rasti tako, da je na lesu sprva vidna le tanka plast (običajno bela), ki ima veliko por (luknjic). Pravimo, da je goba v resupinatni fazi rasti. Lahko bi rekli tudi, da je v taki fazi rasti, ko se še ne da točno ugotoviti kaj bo iz nje zraslo. Ko lesna goba raste naprej, se na robu por pojavi del z robom, ki vidno odstopa od tanke bele plasti oz. semipileat. Kmalu pa se pojavi goba, ki s svojo obliko bistveno odstopa od substrata oz. semipileata in tej obliki pravimo pileat. Če se oblika pri rasti spremeni v obliko kapic oz. v stopničasto obliko s klobuki, pa govorimo o effuso-reflex načinu rasti gob. Resupinát je tudi razširjeno, ploščato plodišče pri nekaterih bazidiomicetah in lesnih gobah, kot so slojevke (Stereum) in skorjevke (Laeticorticium).
reža ozka špranja.
rizoid vrvičast preplet hif na spodnjem delu beta, ki sega globoko v tla in pritrjuje trosnjak na podlago.
rizomorfa vrvici podoben splet vzporedno potekajočih hif, micelijski konopci; zunanja plast je trdna, čvrsta, temna in bleščeča se, notranja pa svetla in rahla.
saprofit gliva gniloživka oz. organizem, ki se hrani z odmrlimi organizmi (npr. odpadle veje drevesa) in jih razkraja. Gniloživke dobivajo hrano od rastlinskih in živalskih ostankov, tako da s fermenti razkrajajo njihove z ogljikom in dušikom bogate snovi in jih končno resorbirajo.
saproparazit gliva, ki se naseli na oslabelem gostitelju, ga zajedavsko ubije in nato živi dalje na njem kot gniloživka (saprofit).
saprotróf mikroorganizem, ki pridobiva hranila za svojo rast iz nežive organske snovi, navadno rastlinskega ali živalskega izvora. Saprofiti pogosto delajo zunajcelične encime, ki razgradijo netopne snovi v topne sestavine in so pomemben dejavnik v procesu mineralizacije pri kroženju snovi v naravi.
sekundarni tros v trosih nastali majhni trosi v kalitveni fazi; na že odvrženih trosih poženejo drugotni trosi, ki so veliko manjši.
semipileat oblika v razvojni fazi lesne gobe, pri kateri se na robu por pojavi del z robom, ki vidno odstopa od prvotne tanke plasti; glej resupinat.
sept, septa prečna stena v hifah ali sporah gliv; predelka ali vmesna stena, pregrada med dvema hifama.
septiran s predelko ali vmesno steno razdeljen cevast oz. votel element (hifa, parafiza, cevonit).
seta, spinula dlačicam podobna hifa z zelo debelimi stenami; hife se nahajajo na klobuku, lističih, betu ali v mesu različnih vrst gliv. Navadno je rjava debelostenska mehurka v trosnici gliv, npr. v tkivu gliv usnjevk (Hymenochaete).
sferocista mehurnica ali okrogla sterilna celica v pletivu gliv iz roda golobic (Russula) in pri nekaterih drugih glivah v kožici ali zastiralu.
sinonim (sin.) drugo ali mlajše znanstveno ime za glivo. Pri imenovanju gliv se po pravilih nomenklature navaja glavno ime z dvema latinskima besedama, ki označujeta rodovno in vrstno ime glive, v nadaljevanju pa se navede drugo ime glive oz. sinonim, ki jih je lahko več.
simbiont organizem, ki živi v sožitju z drugimi, tudi soživka. Zaradi sožitja nikoli ne nastanejo trajnejše ali hujše okvare in nobeden od partnerjev ne odmre.
simbioza sožitje, povezava dveh organizmov, od katere imata korist oba.
sirocij ločitvene ploskve v panju ali štoru, ki jih ustvari micelij glive, da tako zavaruje vlago za svojo rast.
skeletna hifa ogrodna hifa ali nit, ki je navadno zelo dolga, nerazvejena ali pa le malo razvejena; večinoma je vzporedna in debelostenska z ozko svetlino, brez predelk in zank pri nekaterih vrstah gliv.
sklerocij kroglasto ali podolgovato trdno telesce, sestavljeno iz prepletenih hif; zalogar oz. skladiščni organ v podlagi ali v gostitelju glive, ki je navadno trd in trajen; nekatere glive v takšni obliki preživijo neugodne vremenske razmere. Sklerocij vsebuje zalogo hranilnih snovi, ki glivi omogočajo, da v ugodnih razmerah iz njega požene hife podgobja in trosnjaka.
skrobikula jamica na betu ali na klobuku glive, npr. pri mlečnicah in sirovkah (Lactarius).
spinula glej: seta.
spora tros, celica glive, razmnoževalna prvina pri glivah, mikroskopsko majhno eno- ali mnogocelično telesce.
sporangij (tudi: sporocista) vrečasta ali kroglasta celica, v kateri nastanejo nespolni trosi, votlo telo s trosi.
sporangiofor hifa, na kateri se razvije sporangij.
sporulacija proces nastajanja in razširjanja trosov (spor) s podstavkov (bazidijev) ali iz mešičkov (askov), trosenje dozorelih trosov.
steljčnica niže razvita rastlina, ki nima korenin, stebla in listov ter se razmnožuje s trosi.
steljka sorazmerno preprosto rastlinsko telo, pri katerem ne moremo ločiti listov, stebla in korenin.
sterigma posebna hifa ali pecelj (v obliki vršička oz. izrastka na bazidiju), ki nosi tros (bazidospora); nosilno vezivo med podstavkom in trosom.
stroma čvrst in gost splet hif, v katerem se oblikujejo trosišča (običajno periteciji).
subalpski nanašajoč se na višje gorske lege, okrog 1200 m nad morjem ali do gozdne meje.
subgleba spodnji del trebuhastih gliv, v katerem ne nastajajo bazidiospore; podtrosišče, sterilni oz. nespolni del gobe. Oporni bazalni del trosnjaka izpod trosišča, ki je prav tako obdan z ovojem.
subikulum spodnja stran hif, ki ležijo na substratu.
subperidij podovojnica (spodnji del ovojnice) trosnjaka npr. trebuhastih gliv.
substrat podlaga oz. osnova, na kateri raste gliva, navadno je to les oz. del drevesa, lubje, prst in druga hranljiva podlaga, v kateri se razraščajo hife gliv.
sukcesija pojavljanje gliv na odmrlem lesu v časovnem zaporedju.
takson izraz, ki označuje organizem ali skupino organizmov kot sistematsko enoto, ki ima svoje znanstveno ime. Znanstveno poimenovanje taksonov je naloga taksonomije, ki se opira na izsledke biološke sistematike.
taksonomija znanost o razdelitvi in poimenovanju organizmov v sistematične skupine, ki so: kraljestvo, deblo, razred, red, družina, rod in vrsta.
teleomorf spolni trosnjak (npr. pri mesnati želatinki (Ascocoryne sarcoides)); nespolni trosnjak je anamorf.
teleutospora počivajoč tros pri rjah (Uredinales), navadno z debelimi stenami; v ugodnih razmerah požene iz vsake celice trosa bazidij z bazidiosporami.
telium je faza v razvoju gliv iz vrste rje, v kateri nastanejo teliospore; to so trosi oziroma strukture, ki jih proizvajajo rjaste glive kot del razmnoževalnega cikla; običajno so rumene ali oranžne barve, posušijo pa se sčasoma v rjavo ali črno barvo; teliospore se sprostijo z vetrom ali z vodo, da okužijo nadomestnega gostitelja v življenjskem ciklu; ko se pri glivi rji pod lupino listov tvori faza uredinia, v njih nastale uredinispore pobegnejo skozi razpoke v kožici, ki so vidne kot oranžne lise ali črte na površini listov, teliospore, ki nastanejo v njih, pa lahko okužijo sosednje rastline in hitro razširijo bolezen. Telialni stadij zagotavlja strategijo prezimovanja v življenjskem ciklu parazitske glive.
teme osrednji del klobuka.
termolabilen neobstojen proti vročini; nekatere gobe vsebujejo strupe, ki s segrevanjem izgubijo strupeni učinek, zelo številne gobe, ki so surove strupene, pa po kuhanju postanejo užitne - sem spada večina pogojno užitnih gob.
termostabilen obstojen proti vročini; nekateri strupi v gobah tudi po dolgi toplotni obdelavi ne izgubijo strupenega učinka.
testna gliva gliva, na kateri preizkušamo, kako učinkujejo različne kemikalije na njeno rast.
tkivo skupina enakih celic organizma, ki opravljajo enako delo.
toksin strupena snov, ki jo vsebujejo ali izločajo patogene glive.
trama glivno tkivo, ki je del klobuka in nosi trosno plast pri višje razvitih prostotrosnicah; pletivo oz. "meso" trosnjaka.
trihoderm pokončne celice povrhnje plasti glive, zaradi katerih je površina polstena do rahlo klobučevinasta, lahko tudi želatinizirana.
trimitičen ime za pletivo glive iz rodnih, ogrodnih in veznih cevoniti.
trohnoba razkroj, uničenje lesa, ki ga povzročajo gniloživke.
trosi, spore splošni izraz za drobne in mikroskopsko majhne razmnoževalne celice pri glivah, v osnovi enocelične; drobno telesce, ki je namenjeno razmnoževanju in širjenju gliv, po funkciji podoben semenu rastlin, vendar nima embrija. Trosi imajo polovično dedno maso. Nova podgobja nastajajo iz trosne dvojice, sestavljene pa so iz trosov nasprotnega spola.
trosišče s prostim očesom komaj viden splet hif različnih oblik, v katerem nastajajo trosi (npr. peritecij, kleistotecij, piknidij, ecidij).
trosnjak goba (v vsakdanjem besednjaku), del glive, v katerem se razvijajo trosi; s prostim očesom dobro viden masiven splet hif različnih oblik oz. značilno oblikovana gmota glivnih niti, v katerih nastajajo trosi.
trosovnica (imenij) del gobe, kjer se nahajajo trosi; plodna plast trosnjaka, sestavljena iz trosnih mehov ali bazidijev z bazidiosporami. Trosovnica je na lističih (pri gobah lističarkah) zunanji sloj in v cevkah (pri gobah luknjičarkah) notranja stena, kjer nastajajo trosi. Pri zaprtotrosnicah je zgrajena tako, da se trosi direktno dvignejo v zrak, če se sproži sistem izstrelitve trosov. Pri prostotrosnicah pa je trosovnica največkrat nekoliko dvignjena nad zemljo, da lahko veter odnaša odpadajoče trose.
umbra barva temno rjava, zemeljska barva, ki vsebuje mangan.
uncinaten kljukast, ime za lističe glive, ki so ob betu ostro ali topo kljukasto izbočeni, hkrati pa globoko izrezani in visoko zobčasto priraščeni na bet.
uniseriaten enoreden, enovrstna razvrstitev trosov v mešičku.
unitunikaten enostenski, npr. mešiček z enojno steno.
uredinium blazinasto oblikovan skupek trosov urediniospor, ki nastanejo v fazi razvoja gliv iz vrst rje in se kažejo v nastajanju velikih rumenkastih urediniospor, ki se nahajajo na spodnji strani listov z glivami rjami napadenih rastlin.
vegast neraven, zvit, nepravilne oblike (zvegan).
velum zastiralo ali ovoj pri nekaterih glivah. Lahko delno ali v celoti z ovojem ovija glivo (velum universale), lahko pa prekriva lističe ali cevke kot zastiralo (velum partiale).
velum partiale zastiralo, zastiralce ali obroček na betu nekaterih gliv (npr. dežnikov); tanka micelijska opna, ki je pri nekaterih mladih trosnjakih razpeta med betom in klobukom in prekriva himenij, z rastjo trosnjaka se pretrga, njen ostanek pa je obroček na betu, lahko tudi resice na robu klobuka.
velum universale zunanja ovojnica nekaterih gliv (npr. mušnic; v začetku rasti so vse mlade mušnice ovite v močno zunanjo ovojnico); tanka micelijska opna, ki obdaja nekatere mlade trosnjake, z rastjo trosnjaka se pretrga, njen ostanek pa je volva oz. nožnica ob dnišču beta in krpice na površini klobuka.
virulenca zmožnost organizma, da okuži, kužnost.
virulenten kužen, ki povzroča okužbo, sposoben, da okuži.
volva lupina, nožnica, ostanek veluma universale ob dnišču nekaterih trosnjakov. Je ohlapno kožasto tkivo, ki pri nekaterih vrstah gliv deloma obdaja spodnji del beta in je ostanek raztrgane zunanje ovojnice.
zajedavska gliva gliva, ki živi na račun svojega gostitelja, to je organizma, v katerem ali na katerem se naseli, ga navadno okuži, da zboli.
zaponka povezava med dvema celicama hife v obliki mostiščka ob celični steni, značilna je za sekundarni micelij številnih prostotrosnic.
zaprtotrosnice (Ascomycetes) so glive, pri katerih nastajajo trosi v posebnih mešičkih, askih.
zračno podgobje podgobje, ki se razrašča na zraku, zunaj lesa.
zvegan imeti neravno in skoraj nepravilno površino ali obliko.
Obširnejši slovar (mikrobiologije) je na spletni strani Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani:
Mikrobiološki slovar
Strani, ki se vežejo na to stran:
