Razmnoževanje gliv

Pomembno se je zavedati, da so gobe, ki jih najdemo v gozdovih, parkih, ob živih mejah ali vzdolž cest, le trosnjaki višje razvitih gliv. Ti so zanimivi za ljubiteljske nabiralce gob, zato bo obravnavano le razmnoževanje višjih gliv, ki tvorijo trosnjake. Njihova naloga je razširjanje trosov, kar glivi omogoča osvajanje novih rastišč. Pod površino tal, v lesu ali drugih organskih podlagah je poglavitni del gobjega telesa, ki je zgrajeno iz nitk, imenovanih hife, povezanih med seboj in razvejenih v preplet, imenovan micelij. Micelij se razrašča skozi izbrano podlago in vsrkava hranilne snovi. V podlagi lahko raste več let, ko pa v okolju nastopijo ustrezne razmere, na površini zrastejo trosnjaki. Na vsakem trosnjaku nastane na tisoče trosov in če le eden od njih pristane na ustrezni podlagi, vzkali in zraste v nov micelij. Za širjenje drobnih trosov skrbi predvsem veter. Ker so izredno lahki, jih lahko tudi v zelo kratkem času prenese več sto kilometrov daleč. Trose prenašajo tudi voda, insekti ali živali. Obdani so s trdim ovojem in so tako odpornejši na neugodne okoljske pogoje, kot vročino, mraz, ultra vijolično svetlobo in podobno.

Glive se razmnožujejo zelo raznovrstno in zelo zapleteno. Oblika razmnoževanja je odvisna od okolja. Ko so glive pripravljene na razmnoževanje, formirajo trosnjak. Ta lahko nastane bodisi kot rezultat spolnega ali nespolnega procesa razmnoževanja.

  • Spolno (generativno) razmnoževanje poraja enocelične trose (spore). Ti vsebujejo polovični dedni material (haploidna jedra, haploidi - v nadaljevanju enojedrne celice). Pri glivah ne obstaja moška ali ženska gliva. Obstajata le dva paritvena tipa (+ in -). Oploditev je možna šele tedaj, ko se paritvena tipa + in - združita, pri čemer se dve enojedrni celici zlijeta v skupno jedro (kariogamija). To skupno jedro (diploidno jedro) se takoj po mešanju genetskega materiala dvakrat zaporedoma deli v jedra različnih paritvenih tipov (spolov). Spolna oblika razmnoževanja poraja potomce, ki genetsko niso identični staršem. Glive s takšnim načinom razmnoževanja spadajo med višje glive.
  • Stranski (vegetativni) način je nespolno razmnoževanje, ki se vrši na več načinov:
  1. S posebnimi enoceličnimi trosi (konidiji, klamidosporami,...), ki nimajo jedra; vsebujejo le genetski zapis. Iz teh neposredno nastanejo novi sekundarni miceliji, ki lahko tvorijo nove trosnjake. Ta oblika razmnoževanja poraja potomce, ki so genetsko identični staršem (kloniranje). Glive, ki se razmnožujejo samo s konidiji, klamidosporami,..., spadajo med nižje glive.
  2. S prenašanjem micelija - prvotni micelij se preprosto razdeli na več delov.
  3. S sklerocijem - to je gost preplet hif, ki tvori trdo strukturo. Predstavlja zalogo hrane, iz katere zrastejo gobe ob ustreznih okoljskih pogojih.
  4. Genetske študije kažejo, da pri nespolnem razmnoževanju obstaja tudi paraspolna oblika razmnoževanja, (t.i. mitotska rekombinacija) s porajanjem potomcev, ki genetsko niso identični staršem.

Sposobnost tako raznovrstnega razmnoževanja daje glivam določene prednosti:

  • Pri ugodnih okoljskih pogojih se vrši intenzivno nespolno razmnoževanje gliv, ki zagotavlja razširjanje vrste. Nespolno razmnoževanje se vrši večkrat v sezoni rasti gliv.
  • Pri neugodnih okoljskih pogojih se vrši spolno razmnoževanje gliv, kjer se združita dve haploidni jedri, kar zagotavlja mešanje dednega materiala. Na ta način nastane možnost, da se naslednja generacija potomcev bolje prilagodi novemu okolju. Spolno razmnoževanje se običajno vrši enkrat letno.

Nekaj zanimivosti:

  • Travniški kukmak (Agaricus campestris), s premerom klobuka 10 cm, ima površino trosovnice okoli 1200 cm2 in s tem zagotavlja približno 16 milijard trosov.
  • Velikost trosov: 1 - 8 µm.
  • Hitrost rasti hif: od 0,1 do 0,3 cm na uro (v ugodnih pogojih).

Za ljubiteljske nabiralce gob je pomembno, da gobe nosijo v košarah, saj trosi v tem primeru padajo na tla. Koristno je tudi, da se star trosnjak ali podrta goba zatakne v drevesno rogovilo. Na ta način trosi nemoteno padajo na tla. S takšnim ravnanjem lahko tudi vsak posameznik prispeva k razširjanju vrste.

Avtor: Slavko Šerod



Strani, ki se vežejo na to stran:

Login

Datum zadnje spremembe strani: 17 februar 2006 14:37
 

© 2005-2012, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.218 sekundah.