<< Priloga 1: Obvezni seznam gliv | Determinator | Kodeks nabiralcev >>

PRILOGA 2

IZPITNA NAVODILA
PRIPRAVA IZPITA

Teoretični del

• Izpitna komisija pripravi vprašanja iz poznavanja gob ter predpisov, zakonov in uredb v Republiki Sloveniji.
• Teoretični del se praviloma opravlja pisno in ustno. Če kandidat na pisnem delu pokaže nadpovprečno znanje, ga lahko izpitna komisija oprosti ustnega dela. Kandidate, ki so zbrali več kot 50 % točk se ustno izpraša, da potrdijo ali izboljšajo svojo oceno iz pisnega dela.

Zbirna ocena mora biti več kot 60 % točk. Kandidate za determinatorja svetovalca se vedno izpraša tudi ustno. Zbirna ocena zanj mora biti več kot 90 % točk.

Praktični del:

• Komisija ob pomoči pomočnikov pripravi vsaj 50 vrst gliv iz vsaj 10 različnih rodov in so nabrane na vsaj treh različnih rastiščih.
• Na ločene mize se naključno razvrsti po 10 vrst gliv. Glive so oštevilčene z arabskimi številkami od 1 naprej. Število miz se prilagaja številu gliv in številu kandidatov.
• Uporaba starih, posušenih, razmočenih in še ne povsem razvitih trosnjakov ni zaželena oz. ni dovoljena.
• Na posamezni mizi mora biti minimalno 8 vrst gliv iz obveznega seznama gliv (priloga 1).
• Na isti mizi naj ne bo gliv istega rodu.
• Na isti mizi je lahko maksimalno ena (1) lesna gliva.
• Ena (1) gliva na mizi je lahko tudi v obliki jasne, ostre in nedvoumne barvne fotografije z navedenim časom in krajem rasti vrste. Fotografije naj se uporablja predvsem za redke in zaščitene vrste ter vrste, ki v času izpita ne rastejo ali se na širšem območju, kjer poteka izpit zaradi ekoloških razlogov ne pojavljajo. Fotografije izbere komisija.
• Izjemoma se dovoli uporaba netipičnih, redkih oblik in v zgoraj navedenem seznamu neomenjenih form, varietet in podvrst.

POTEK IZPITA

Teoretični del
Prvi del izpita se praviloma sestoji iz teoretičnega dela. Po uspešno opravljenem teoretičnem delu lahko kandidat pristopi k praktičnemu delu izpita. Potek teoretičnega dela izpita določi izpitna komisija.

Praktični del
Kandidat pri izpitu lahko uporablja zadnjo izdajo Seznama gliv Slovenije (SGS).
Izpit poteka v ustreznem prostoru tako, da kandidat prepoznava razstavljene in oštevilčene glive in svoje opombe (determinacije rodu in/ali vrste) beleži v izpitno polo (PRILOGA 5) kot:

• številka pripadajočemu rodu in/ali vrsti v skladu s SGS,
• latinsko ime rodu in/ali vrste po SGS ali
• slovensko ime rodu in/ali vrste po SGS.

Kandidat lahko k odgovoru pripiše tudi svoje opombe, ki jih morajo ocenjevalci upoštevati. Dopuščajo se manjše slovnične napake (izpustitev ali zamenjava črke, nepravilen zapis imena idr.), v kolikor napake ne vplivajo na jasnost determinacije.
V kolikor se kandidat zmoti pri določeni glivi, lahko vrsto popravi in popravek podpiše.
Praktični del izpita traja eno uro (60 minut = 5 miz x 10 minut + 10 minut za premislek).
Premikanje med mizami poteka po sistemu kroženja.
Kroženje kandidatov med mizami mora biti urejeno tako, da se kandidati med seboj srečujejo minimalno. Smeri morajo biti jasno nakazane.
Kakršnakoli komunikacija, ki lahko vpliva na rezultate izpita, je med sokandidati, med kandidatom in člani komisije ter med kandidatom in ostalimi prisotnimi (pomočniki, gledalci,...) prepovedana in se kaznuje z odvzemom izpitne pole. Kaznovanemu kandidatu se izpitna pola oceni in se ga dodatno izpraša.

OCENJEVANJE

Teoretični del:
Maksimalno število točk je 100

• od 90 do 100 točk ocena 5 (minimalno za naziv determinator svetovalec)
• od 80 do 89,5 točk ocena 4
• od 70 do 79,5 točk ocena 3
• od 60 do 69,5 točk ocena 2 (minimalno za naziv determinator in determinator senior)
• od 50 do 59,5 točk ocena -2 ustni zagovor
• pod 50 % ocena 1 neuspešno opravljen izpit

Praktični del:
Maksimalno število točk je 100

• od 90 do 100 točk ocena 5 (minimalno za naziv determinator svetovalec)
• od 80 do 89,5 točk ocena 4
• od 70 do 79,5 točk ocena 3
• od 60 do 69,5 točk ocena 2 (minimalno za naziv determinator in determinator senior)
• pod 60 % ocena 1 neuspešno opravljen izpit

Točkovanje odgovorov:

• pravilno določena rod in vrsta glive = plus (+) 2 točki
• pravilno določen rod glive = plus (+) 1 točka
• zamenjava zelo podobnih vrst znotraj rodu, z enako uporabnostjo = plus (+) 1,5 točke
• zamenjava bližnjih rodov = plus (+) 0,5 točke
• v primeru zamenjave strupene vrste z užitno = minus (-) 2 točki
• v primeru zamenjave smrtno strupene z užitno vrsto = minus (-) 5 točk

Glede na razmere lahko izpitna komisija minimalno spreminja kriterije in naredi zapisnik, kaj je spremenila in zakaj.



Strani, ki se vežejo na to stran: