MIKOLOŠKA ZVEZA SLOVENIJE
Trstenjakova ulica 2
1000 Ljubljana

PRAVILNIK O IZPITIH IN PRIDOBIVANJU NAZIVOV DETERMINATOR

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom Mikološka zveza Slovenije (v nadaljevanju MZS) določa postopke in kriterije za pridobitev različnih stopenj naziva determinator. Nazive lahko pridobijo člani gobarskih, gobarsko mikoloških in mikoloških društev (v nadaljevanju društva) v Republiki
Sloveniji (v nadaljevanju RS), vclanjenih v MZS.

2. člen

Na osnovi tega pravilnika si lahko člani društev pridobijo naslednje nazive:

• determinator mentor,
• determinator svetovalec,
• determinator senior,
• determinator,
• determinator pripravnik.

II. VRSTE NAZIVOV IN DOLOČANJE AKTIVNOSTI

3. člen

Nazivi so lahko častni, aktivni ali neaktivni. Častni nazivi so doživljenski, aktivnost oziroma neaktivnost pa se ugotavljata na osnovi dejavnosti posameznega determinatorja. Neaktivna lista se vodi ločeno od aktivne liste determinatorjev. MZS vodi seznam vseh determinatorjev.

4. člen

Aktivnost determinatorja se določa na podlagi:

• popisov gliv z razstav in ekskurzij,
• postavljanja razstav v matičnem in drugih društvih,
• predavanja o glivah v matičnem in drugih društvih,
• vodenje tečajev, krožkov in naravoslovnih dni v osnovnih šolah,
• udeleževanja na srečanjih determinatorjev in podobnih strokovnih referenc.

Determinatorja, katerega ime se v zadnjih petih letih ne pojavlja na nobeni od naštetih
aktivnostih, lahko MZS uvrsti na neaktivno listo determinatorjev.

III. PRIDOBITEV NAZIVOV

5. člen

Determinator mentor
Je najvišji naziv in ga kandidat lahko pridobi le na podlagi 26. člena tega pravilnika. Naziv je časten in ga kandidat obdrži tudi po prenehanju aktivnega dela, po izstopu iz MZS ali društva.

6. člen

Determinator svetovalec
Naziv lahko kandidat pridobi na podlagi 27. člena tega pravilnika ali z opravljanjem izpita. Naziv obdrži kandidat tudi po prenehanju aktivnega dela, po izstopu iz MZS ali društva, vendar ga MZS lahko uvrsti na listo neaktivnih determinatorjev. Aktivnost si ponovno pridobi na osnovi 29. člena tega pravilnika ali z opravljanjem izpita za naziv determinator.

7. člen

Determinator senior
Naziv lahko kandidat pridobi z izpitom po dopolnjenem 60. letu starosti ali na podlagi 28. člena tega pravilnika. Naziv je časten in ga kandidat obdrži tudi po prenehanju aktivnega dela,
po izstopu iz MZS ali društva.

8. člen

Determinator
Naziv lahko kandidat pridobi z izpitom. Naziv obdrži kandidat tudi po prenehanju aktivnega
dela, po izstopu iz MZS ali društva, vendar ga MZS lahko uvrsti na listo neaktivnih
determinatorjev. Aktivnost si ponovno pridobi z opravljanjem izpita za naziv determinator.

9. člen

Determinator pripravnik
Je naziv društvene narave in ga lahko kandidat pridobi z izpitom ali po drugih dolocilih v matičnem društvu. Kriterije za pridobitev tega naziva določa vsako društvo posebej, pogoji pa so navedene v 29. členu tega pravilnika.

10. člen

Vsak clan MZS, ki si je pridobil enega od nazivov determinator na osnovi tega pravilnika, mora podpisati in spoštovati kodeks obnašanja nabiralcev in proucevalcev gliv.

11. člen

V primeru kršenja kodeksa obnašanja nabiralcev in proucevalcev gliv se lahko clana:

• ustno ali pisno opozori na kršenje kodeksa,
• osebno poklice na odgovornost pred predsedstvo,
• ali pa se ga, po sklepu predsedstva, uvrsti na neaktivno listo determinatorjev MZS.

12. člen

Determinator mentor in svetovalec delujeta v okviru MZS in društev.
Glavne naloge so:

• sodelovanje v akcijah MZS in društev,
• sodelovanje v komisijah MZS,
• sodelovanje na mikoloških aktivnostih,
• po nalogu predsedstva zastopanje MZS pri državnih organih in ministrstvih RS.

IV. PRISTOP K IZPITU

13. člen

Izpit je javen. Javnost izpita se zagotavlja:

• z objavo razpisa, ki obsega datum in kraj izpita ter obseg in vsebino ucne snovi,
• s sprotnim obvešcanjem kandidatov o doseženih rezultatih izpita.

14. člen

Razpis za izpite objavi MZS najmanj en (1) mesec pred izpitnim rokom. Velja, da je razpis objavljen, ce ga MZS razpošlje vsem društvom.

15. člen

K izpitu se lahko prijavi vsak kandidat, ki si je znanje pridobil:

• na organiziranih tečajih v okviru društev,
• na organiziranih tečajih v okviru MZS,
• s samoizobraževanjem.

16. člen

Kandidat se na izpit prijavi v razpisanem roku (minimalno 10 dni pred prvo aktivnostjo povezano z izpitom). Prijava mora biti v pisni obliki in mora vsebovati: ime in priimek, pripadnost društvu, datum rojstva, naslov in telefonsko številko ter naveden naziv, za katerega bo opravljal izpit.

17. člen

Stroške izpita krije kandidat sam ali društvo, katerega clan je. Višino prijavnine doloci predsedstvo MZS in se v gotovini placa pred samim zacetkom izpita.
Izpit se organizira, ce je prijavljenih vsaj deset (10) kandidatov. V primeru nezadostnega števila kandidatov se razpis ponovno objavi, najvec trikrat. V tem primeru se izpit organizira za dejansko število prijavljenih kandidatov.
V primeru odpovedi izpita se kandidate obvesti vsaj 36 ur pred pricetkom izpita.

V. OBLIKE IZPITOV

18. člen

Izpit se sestoji iz teoretičnega in prakticnega dela, ki se izvršita v najvec treh (3) dneh. Izpit je mogoce opravljati za naslednje nazive:

• determinator,
• determinator senior in
• determinator svetovalec.

19. člen

Za pridobitev naziva determinator mora kandidat:

• prakticno prepoznati, opisati in imenovati z latinskim ali slovenskim imenom minimalno 60 % gliv iz obveznega seznama gliv, ki je sestavni del tega pravilnika (PRILOGA 1),
• poznati in spoštovati zakone, predpise in uredbe, ki jih predpisuje RS,
• poznati in spoštovati kodeks obnašanja nabiralcev in proucevalcev gliv,
• aktivno sodelovati pri delu svojega matičnega društva, v drugih društvih ali v MZS.

20. člen

Za naziv determinator senior mora kandidat:

• prakticno prepoznati, opisati in imenovati z latinskim ali slovenskim imenom minimalno 60 % gliv iz obveznega seznama gliv, ki je sestavni del tega pravilnika (PRILOGA 1),
• poznati in spoštovati zakone, predpise in uredbe, ki jih predpisuje RS,
• poznati in spoštovati kodeks obnašanja nabiralcev in proucevalcev gliv,
• sodelovati pri delu svojega matičnega društva.

21. člen

Za pridobitev naziva determinator svetovalec mora kandidat:

• prakticno prepoznati, opisati in imenovati z latinskim in slovenskim imenom minimalno 90 % gliv iz obveznega seznama gliv, ki je sestavni del tega pravilnika (PRILOGA 1),
• dokazati znanje iz mikroskopiranja,
• poznati in spoštovati zakone, predpise in uredbe, ki jih predpisuje RS,
• poznati in spoštovati kodeks obnašanja nabiralcev in proucevalcev gliv,
• aktivno sodelovati pri delu svojega matičnega društva, drugih društev ali MZS.

VI. IZPITNA KOMISIJA

22. člen

Izpit za pridobitev nazivov determinator, determinator senior in determinator svetovalec opravlja kandidat pred izpitno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik, ki mora biti obvezno determinator mentor in dva clana, od katerih mora biti vsaj eden aktivni determinator svetovalec ali determinator mentor, drugi pa od predsedstva pooblašcena oseba. Izpitno komisijo imenuje predsedstvo MZS.

23. člen

Stroški izpitne komisije se krijejo iz prijavnine, ki jo doloci predsedstvo MZS. Clanom izpitne komisije se povrnejo kilometrine in dnevnice po trenutno veljavnih tarifah v RS.

24. člen

Naloge izpitne komisije so:

• priprava izpita (PRILOGA 2),
• ocenjevanje prakticnega in teoretičnega znanja kandidatov (PRILOGA 2),
• izdelava zapisnika o opravljenih izpitih (PRILOGA 3),
• vpisovanje in izrocanje potrdil o opravljenih izpitih (PRILOGA 4).

25. člen

Kandidat lahko v roku ene (1) ure po objavi rezultatov vloži pisno pritožbo nad potekom izpita ali ocenjevanjem vodji izpita. Pritožba se rešuje takoj in jo rešuje izpitna komisija. Pritožba in rešitev pritožbe se dodata k zapisniku o opravljenih izpitih. Kasnejše pritožbe niso mogoce.
'''
VII. PODELITEV NAZIVOV'''

26. člen

Predsedstvo MZS lahko, na predlog matičnega društva in s potrditvijo treh (3) aktivnih (delujocih v društvih in MZS) determinatorjev mentorjev in petih (5) društev iz različnih obmocij RS ter mikološke komisije, podeli naziv determinator mentor izkušenim determinatorjem, ki so dopolnili starost najmanj štirideset (40) let, svoje teoretično in prakticno znanje vrsto let dokazovali na ekskurzijah, razstavah, mednarodnih in slovenskih srečanjih mikologov, ki so ali sodelujejo s tujimi mikologi, so izdali lastno literaturo ali objavljali clanke v slovenskih ali tujih mikoloških revijah, obvladajo mikroskopiranje, obvladajo latinsko poimenovanje in najmanj dva izmed tujih jezikov, so po svojem delovanju poznani širši javnosti v RS, še naprej aktivno delujejo in svoje znanje nenehno izpopolnjujejo. Predlagani mora izpolnjevati vse zgoraj navedene pogoje, da se mu lahko podeli naziv mentor.

27. člen

Predsedstvo MZS lahko, na predlog matičnega društva in s potrditvijo dveh (2) aktivnih (delujocih v društvih in MZS) determinatorjev mentorjev in dveh (2) društev ter mikološke komisije, podeli naziv determinator svetovalec. Naziv se lahko podeli le tistim clanom društev, ki so svoje teoretično in prakticno znanje vec let dokazovali pri determinacijah v matičnem in drugih društvih, obvladajo mikroskopiranje, obvladajo osnove latinskega poimenovanja in vsaj še enega izmed tujih jezikov, še naprej aktivno delujejo in svoje znanje nenehno izpopolnjujejo.

28. člen

Predsedstvo MZS lahko, na predlog matičnega društva in s potrditvijo mikološke komisije, podeli naziv determinator senior dolgoletnim clanom društev, ki so svoje teoretično in prakticno znanje vec let dokazovali pri determinacijah v matičnem društvu in so starejši od 60 let. Naziv je časten in ga lahko MZS podeli na podlagi minulega delovanja.

29. člen

Posamezno društvo lahko podeli naziv determinator pripravnik clanom društva, ki so svoje teoretično in prakticno znanje vec let dokazovali pri determinacijah ali na društvenem preverjanju znanja v matičnem in drugih društvih. Determinator pripravnik mora poznati vsaj osnovne vrste gliv (debeli tisk PRILOGE 1), zakone, predpise in uredbe v RS, kodeks o obnašanju nabiralcev in proucevalcev gliv in svoje znanje nenehno izpopolnjevati. Seznam in podatke o determinatorjih pripravnikih morajo društva posredovati MZS.
'''
VIII. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE'''

30. člen

Dosedanjim determinatorjem svetovalcem se s sprejetjem tega pravilnika naziv spremeni v naziv determinator. Predsedstvo MZS jim lahko, na podlagi 27. in 28. člena tega pravilnika, podeli tudi naziv determinator svetovalec ali determinator senior.

31. člen

Priloge 1, 2, 3, 4 in 5 so sestavni del tega pravilnika.

32. člen

Pravilnik, spremembe in dopolnitve sprejema predsedstvo MZS.

33. člen

Pravilnik je bil sprejet na 2. seji predsedstva MZS v Celju dne 7.5.2005 in zacne veljati takoj.

Predsednik MZS
Amadeo Dolenc

PRILOGA 1
OBVEZNI SEZNAM GLIV

Obvezni seznam gliv:

1. 18 Agaricus campestris travniški kukmak užitna
2. 24 Agaricus essettei odsekani kukmak užitna
3. 51 Agaricus silvaticus gozdni kukmak užitna
4. 60 Agaricus xanthoderma karbolni kukmak strupena
5. 67 Agrocybe dura trda njivnica užitna
6. 75 Albatrellus confluens zraščeni mesnatovec užitna
7. 76 Albatrellus cristatus zeleni mesnatovec užitna
8. 77 Albatrellus ovinus ovčji mesnatovec užitna
9. 78 Albatrellus pes-caprae kozjenogi mesnatovec užitna
10. 79 Aleuria aurantia oranžna latvica užitna
11. 89 Amanita caesarea knežja mušnica zaščitena, užitna
12. 91 Amanita citrina citronasta mušnica pogojno užitna
13. 94 Amanita crocea oranžni lupinar pogojno užitna
14. 98 Amanita fulva rjavi lupinar pogojno užitna
15. 100 Amanita gemmata medlorumena mušnica strupena
16. 105 Amanita muscaria rdeča mušnica strupena
17. 108 Amanita ovoidea jajčasta mušnica zaščitena, užitna
18. 109 Amanita pantherina pegasta mušnica strupena
19. 111 Amanita phalloides zelena mušnica smrtno strupena
20. 115 Amanita rubescens rdečkasta mušnica pogojno užitna
21. 117 Amanita spissa čokata mušnica užitna
22. 128 Amanita virosa koničasta mušnica smrtno strupena
23. 155 Armillaria mellea sivorumena mraznica pogojno užitna
24. 158 Armillaria tabescens dobova mraznica pogojno užitna
25. 161 Artomyces pyxidatus cvetoča grmulja zašč., neužitna
26. 171 Auricularia auricula-judae bezgova uhljevka užitna
27. 192 Bolbitius vitellinus rumeni smetiščar neužitna
28. 195 Boletinus cavipes votlobetni gobanček zaščitena, užitna
29. 198 Boletopsis leucomelaena črni gobanovec zašč., ml. užitna
30. 200 Boletus aereus črni goban užitna
31. 201 Boletus aestivalis poletni goban užitna
32. 202 Boletus appendiculatus rumeni goban užitna
33. 204 Boletus calopus leponogi goban neužitna
34. 209 Boletus edulis jesenski goban užitna
35. 210 Boletus erythropus žametasti goban pogojno užitna
36. 220 Boletus luridus svinjski goban pogojno užitna
37. 223 Boletus pinophilus borov goban užitna
38. 232 Boletus radicans grenki goban neužitna
39. 233 Boletus regius kraljevi goban zaščitena, užitna
40. 237 Boletus satanas vražji goban strupena
41. 247 Bovista plumbea sivokožni kadilček mlada užitna
42. 258 Calocera viscosa lepljivi rožiček neužitna
43. 260 Calocybe gambosa majniška lepoglavka užitna
44. 265 Calvatia utriformis senožetna plešivka mlada užitna
45. 271 Cantharellus cibarius navadna lisička užitna
46. 273 Cantharellus cibarius var. amethysteus navadna lisička, luskati razlicek zaščitena, užitna
47. 278 Cantharellus lutescens žolta lisička zaščitena, užitna
48. 281 Cantharellus tubaeformis lijasta lisička užitna
49. 283 Catathelasma imperiale kolobarna dvovenčnica zaščitena, užitna
50. 296 Chalciporus piperatus pekoči bakrenopor neužitna
51. 306 Chroogomphus helveticus švicarski polžar zaščitena, užitna
52. 308 Chroogomphus rutilus bakrenasti polžar užitna
53. 323 Clavariadelphus truncatus odsekani kijec mlada užitna
54. 327 Clavulina cristata grebenasta grivaca užitna
55. 341 Clitocybe cerussata beleževa livka smrtno strupena
56. 342 Clitocybe clavipes betičasta livka pogojno užitna
57. 356 Clitocybe geotropa pozna livka užitna
58. 357 Clitocybe gibba rjavkasta livka užitna
59. 364 Clitocybe nebularis poprhnjena livka pogojno užitna
60. 367 Clitocybe odora janeževa livka užitna
61. 385 Clitopilus prunulus navadna mokarica užitna
62. 391 Collybia butyracea žaltava korenovka pogojno užitna
63. 393 Collybia confluens šopasta korenovka užitna
64. 397 Collybia dryophila vitka korenovka užitna
65. 401 Collybia fusipes hrastova korenovka pogojno užitna
66. 408 Collybia maculata pegasta korenovka strupena
67. 433 Coprinus atramentarius prava tintnica pogojno užitna
68. 436 Coprinus comatus velika tintnica mlada užitna
69. 447 Coprinus micaceus sljudnata tintnica pogojno užitna
70. 451 Coprinus picaceus pisana tintnica zašč., neužitna
71. 491 Cortinarius armillatus pasasta koprenka neužitna
72. 510 Cortinarius bolaris opečna koprenka strupena
73. 645 Cortinarius mucosus sluzava koprenka užitna
74. 659 Cortinarius odorifer janeževa koprenka užitna
75. 666 Cortinarius orellanus poljska koprenka smrtno strupena
76. 688 Cortinarius praestans nagubana koprenka užitna
77. 715 Cortinarius rubellus najlepša koprenka smrtno strupena
78. 766 Cortinarius traganus lilasta koprenka strupena
79. 771 Cortinarius trivialis navadna koprenka užitna
80. 798 Craterellus cornucopioides črna trobenta užitna
81. 834 Cuphophyllus pratensis travniška tratnica užitna
82. 845 Cystoderma amianthinum rjava zrnovka užitna
83. 887 Echinoderma asperum hrapava trnovka neužitna
84. 905 Entoloma clypeatum užitna rdečelistka pogojno užitna
85. 924 Entoloma nitidum modra rdečelistka užitna
86. 933 Entoloma rhodopolium nizka rdečelistka strupena
87. 941 Entoloma sinuatum velika rdečelistka strupena
88. 957 Fistulina hepatica jetrasta cevača zaščitena, užitna
89. 961 Flammulina velutipes zimska panjevka užitna
90. 965 Fomes fomentarius bukova kresilka neužitna
91. 966 Fomitopsis pinicola smrekova kresilaca neužitna
92. 978 Galerina marginata obrobljena kučmica smrtno strupena
93. 997 Geastrum sessile resasta zvezdica neužitna
94. 1013 Gomphidius glutinosus veliki slinar užitna
95. 1017 Gomphidius roseus rožnati slinar zaščitena, užitna
96. 1018 Gomphus clavatus čokata žilolistka zaščitena, užitna
97. 1029 Grifola frondosa velika zrašcenka mlada užitna
98. 1035 Gymnopilus penetrans predirna plamenka neužitna
99. 1039 Gyrodon lividus navadni jelšar zaščitena, užitna
100. 1040 Gyromitra esculenta pomladanski hrček zašč., pog. užitna
101. 1046 Gyroporus castaneus rjavi bledotrosnik zaščitena, užitna
102. 1047 Gyroporus cyanescens modreci bledotrosnik zaščitena, užitna
103. 1066 Hebeloma radicosum korenasta medlenka neužitna
104. 1070 Hebeloma sinapizans redkvičasta medlenka strupena
105. 1077 Helvella crispa jesenski loputar užitna
106. 1101 Hericium erinaceum resasti bradovec zašč., ml. užitna
107. 1131 Hydnum repandum rumeni ježek užitna
108. 1133 Hydnum rufescens rdečkasti ježek užitna
109. 1148 Hygrocybe conica koničasta vlažnica strupena
110. 1170 Hygrocybe punicea velika vlažnica užitna
111. 1180 Hygrophoropsis aurantiaca divji lisickovec užitna
112. 1182 Hygrophorus agathosmus dišeča polževka užitna
113. 1196 Hygrophorus eburneus bela polževka užitna
114. 1213 Hygrophorus marzuolus marčna polževka užitna
115. 1221 Hygrophorus poetarum pesniška polževka užitna
116. 1227 Hygrophorus russula zajetna polževka užitna
117. 1247 Hypholoma capnoides sivolistna žveplenjaca užitna
118. 1252 Hypholoma fasciculare navadna žveplenjaca strupena
119. 1257 Hypholoma sublateritium opečnata žveplenjaca pogojno užitna
120. 1338 Inocybe patouillardi rdečkasta razcepljenka strupena
121. 1354 Inocybe rimosa zašiljena razcepljenka strupena
122. 1382 Kuehneromyces mutabilis mala štorovka užitna
123. 1384 Laccaria amethystina vijolicasta bledivka užitna
124. 1386 Laccaria laccata rdečkasta bledivka užitna
125. 1402 Lactarius blennius bukova mlečnica neužitna
126. 1406 Lactarius chrysorrheus zlatosočna mlečnica neužitna
127. 1414 Lactarius deliciosus užitna sirovka užitna
128. 1447 Lactarius piperatus poprova mlečnica pogojno užitna
129. 1464 Lactarius scrobiculatus jamicasta mlečnica pogojno užitna
130. 1475 Lactarius torminosus kosmata mlečnica strupena
131. 1478 Lactarius vellereus polstena mlečnica pogojno užitna
132. 1482 Lactarius volemus sočna mlečnica užitna
133. 1486 Laetiporus sulphureus žvepleni lepoluknjičar mlada užitna
134. 1487 Langermannia gigantea orjaški plešivec zašč., ml. užitna
135. 1488 Laricifomes officinalis lekarniška macesnovka zašč., neužitna
136. 1499 Leccinum carpini gabrov ded užitna
137. 1501 Leccinum crocipodium žlahtni ded zaščitena, užitna
138. 1505 Leccinum holopus beli ded zaščitena, užitna
139. 1512 Leccinum quercinum hrastov turek užitna
140. 1514 Leccinum scabrum brezov ded užitna
141. 1518 Leccinum versipelle brezov turek užitna
142. 1521 Lentinellus cochleatus janeževa žilavka mlada užitna
143. 1544 Lepiota cristata smrdljivi dežniček strupena
144. 1569 Lepista inversa podvihana kolesnica užitna
145. 1572 Lepista nuda vijolicasta kolesnica pogojno užitna
146. 1592 Leucoagaricus leucothites rožnolistni kukmakovec užitna
147. 1608 Leucopaxillus macrorhizus glavata velepodvihanka zaščitena, užitna
148. 1619 Limacella guttata pokapana spolzenka zaščitena, užitna
149. 1629 Lycoperdon echinatum ježasta prašnica mlada užitna
150. 1633 Lycoperdon mammiforme zastrta prašnica zašč., ml. užitna
151. 1636 Lycoperdon perlatum betičasta prašnica mlada užitna
152. 1637 Lycoperdon piriforme hruškasta prašnica neužitna
153. 1642 Lyophyllum connatum beli zajček neužitna
154. 1644 Lyophyllum decastes rjavi zajček užitna
155. 1650 Lyophyllum loricatum trdokožni zajček užitna
156. 1661 Macrolepiota mastoidea grbičasti dežnik užitna
157. 1664 Macrolepiota procera orjaški dežnik užitna
158. 1667 Macrolepiota rhacodes rdečeči dežnik užitna
159. 1677 Marasmius alliaceus lukova sehlica užitna
160. 1686 Marasmius oreades dišeča sehlica užitna
161. 1689 Marasmius scorodonius začimbena sehlica užitna
162. 1694 Megacollybia platyphylla širokolistna velekorenovka pogojno užitna
163. 1713 Melanoleuca melaleuca navadna gostolistka užitna
164. 1744 Morchella costata rebravi smrček pogojno užitna
165. 1748 Morchella esculenta užitni smrček pogojno užitna
166. 1756 Mutinus caninus pasji klinček zašč., neužitna
167. 1803 Mycena pura redkvicasta celadica strupena
168. 1863 Omphalotus olearius oljkov livkar strupena
169. 1877 Otidea onotica oslovsko uho užitna
170. 1881 Oudemansiella mucida sluzasta širokolistka užitna
171. 1884 Oudemansiella radicata zavita širokolistka užitna
172. 1903 Paxillus atrotomentosus žametna podvihanka užitna
173. 1904 Paxillus involutus navadna podvihanka smrtno strupena
174. 1942 Peziza vesiculosa mehurjasta skledica pogojno užitna
175. 1947 Phaeolepiota aurea bleščava luskarica zaščitena, užitna
176. 1948 Phaeolus schweinitzii žoltorobi rjavopor neužitna
177. 1950 Phallus impudicus smrdljivi mavrahovec mlada užitna
178. 2006 Pholiota squarrosa hrapavi luskinar pogojno užitna
179. 2017 Phylloporus rhodoxanthus rdeči prekatnik zaščitena, užitna
180. 2027 Piptoporus betulinus brezova odpadljivka mlada užitna
181. 2041 Pleurotus ostreatus bukov ostrigar mlada užitna
182. 2048 Pluteus cervinus jelenova ščitovka užitna
183. 2056 Pluteus leoninus rumena ščitovka užitna
184. 2084 Porphyrellus porphyrosporus navadni porfirnik zaščitena, užitna
185. 2105 Psathyrella lacrymabunda kosmata črnivka pogojno užitna
186. 2116 Psathyrella piluliformis prosojna črnivka pogojno užitna
187. 2130 Pseudohydnum gelatinosum navadna ledenka užitna
188. 2157 Ramaria botrytis rdeča griva užitna
189. 2164 Ramaria flavescens grmovnata griva užitna
190. 2169 Ramaria formosa lepa griva strupena
191. 2184 Ramaria sanguinea krvobetna griva užitna
192. 2211 Rozites caperata pšenična poprhnjenka užitna
193. 2213 Rugosomyces carneus mesnobarvni lepoglavec zaščitena, užitna
194. 2237 Russula aurea zlatolistna golobica užitna
195. 2252 Russula cyanoxantha modrikasta golobica užitna
196. 2256 Russula decolorans siveča golobica užitna
197. 2262 Russula emetica bljuvna golobica strupena
198. 2272 Russula foetens smrdljiva golobica strupena
199. 2290 Russula integra usnjasta golobica užitna
200. 2310 Russula mustelina lešnikova golobica užitna
201. 2316 Russula olivacea olivna golobica pogojno užitna
202. 2355 Russula vesca užitna golobica užitna
203. 2362 Russula virescens zelenkasta golobica užitna
204. 2371 Sarcodon imbricatus rjavi ježevec užitna
205. 2387 Scleroderma citrinum navadna trdokožnica mlada užitna
206. 2390 Scleroderma verrucosum bradavičasta trdokožnica neužitna
207. 2406 Sparassis brevipes hrastov glivec zaščitena, užitna
208. 2407 Sparassis crispa borov glivec užitna
209. 2428 Strobilomyces strobilaceus črni kuštravec zaščitena, užitna
210. 2429 Strobilurus esculentus smrekova storževka užitna
211. 2434 Stropharia aeruginosa zelenkasta strnišcnica užitna
212. 2447 Suillus bovinus prožna lupljivka užitna
213. 2451 Suillus granulatus ovčarska lupljivka užitna
214. 2453 Suillus grevillei macesnova lupljivka užitna
215. 2455 Suillus luteus maslena lupljivka užitna
216. 2465 Suillus variegatus pešcena lupljivka užitna
217. 2466 Suillus viscidus siva lupljivka užitna
218. 2498 Trametes versicolor pisana ploskocevka neužitna
219. 2505 Tremella mesenterica rumena drhtavka užitna
220. 2508 Tremiscus helvelloides uhati drhtavež užitna
221. 2520 Tricholoma acerbum trpka kolobarnica neužitna
222. 2536 Tricholoma caligatum krokodilja kolobarnica zaščitena, užitna
223. 2538 Tricholoma colossus orjaška kolobarnica zaščitena, užitna
224. 2539 Tricholoma columbetta golobičja kolobarnica užitna
225. 2541 Tricholoma equestre zelenkasta kolobarnica užitna
226. 2547 Tricholoma goniospermum križnotrosna kolobarnica zaščitena, užitna
227. 2561 Tricholoma pardinum pegasta kolobarnica strupena
228. 2564 Tricholoma portentosum zimska kolobarnica užitna
229. 2571 Tricholoma saponaceum milnata kolobarnica pogojno užitna
230. 2577 Tricholoma sciodes pogubna kolobarnica strupena
231. 2585 Tricholoma sulfureum žveplena kolobarnica strupena
232. 2587 Tricholoma terreum prstena kolobarnica užitna
233. 2593 Tricholoma vaccinum kocasta kolobarnica pogojno užitna
234. 2601 Tricholomopsis rutilans rdečkasta trhlenka pogojno užitna
235. 2622 Tylopilus felleus žolcasti grenivec neužitna
236. 2653 Xerocomus badius kostanjasta polstenka užitna
237. 2662 Xerocomus parasiticus zajedalska polstenka užitna
238. 2665 Xerocomus rubellus rdeča polstenka užitna
239. 2666 Xerocomus subtomentosus navadna polstenka užitna
240. 2667 Xeromphalina campanella pomladna zvončnica neužitna

PRILOGA 2

IZPITNA NAVODILA
PRIPRAVA IZPITA

Teoretični del

• Izpitna komisija pripravi vprašanja iz poznavanja gob ter predpisov, zakonov in uredb v Republiki Sloveniji.
• Teoretični del se praviloma opravlja pisno in ustno. Ce kandidat na pisnem delu pokaže nadpovprecno znanje, ga lahko izpitna komisija oprosti ustnega dela. Kandidate, ki so zbrali vec kot 50 % tock se ustno izpraša, da potrdijo ali izboljšajo svojo oceno iz pisnega dela.

Zbirna ocena mora biti vec kot 60 % tock. Kandidate za determinatorja svetovalca se vedno izpraša tudi ustno. Zbirna ocena zanj mora biti vec kot 90 % tock.

Praktični del:

• Komisija ob pomoci pomocnikov pripravi vsaj 50 vrst gliv iz vsaj 10 različnih rodov in so nabrane na vsaj treh različnih rastišcih.
• Na ločene mize se nakljucno razvrsti po 10 vrst gliv. Glive so oštevilcene z arabskimi številkami od 1 naprej. Število miz se prilagaja številu gliv in številu kandidatov.
• Uporaba starih, posušenih, razmocenih in še ne povsem razvitih trosnjakov ni zaželena oz. ni

dovoljena.

• Na posamezni mizi mora biti minimalno 8 vrst gliv iz obveznega seznama gliv (priloga 1).
• Na isti mizi naj ne bo gliv istega rodu.
• Na isti mizi je lahko maksimalno ena (1) lesna gliva.
• Ena (1) gliva na mizi je lahko tudi v obliki jasne, ostre in nedvoumne barvne fotografije z navedenim casom in krajem rasti vrste. Fotografije naj se uporablja predvsem za redke in zaščitene vrste ter vrste, ki v casu izpita ne rastejo ali se na širšem obmocju, kjer poteka izpit zaradi ekoloških razlogov ne pojavljajo. Fotografije izbere komisija.
• Izjemoma se dovoli uporaba netipičnih, redkih oblik in v zgoraj navedenem seznamu

neomenjenih form, varietet in podvrst.

POTEK IZPITA

Teoretični del
Prvi del izpita se praviloma sestoji iz teoretičnega dela. Po uspešno opravljenem teoretičnem delu lahko kandidat pristopi k prakticnemu delu izpita. Potek teoretičnega dela izpita doloci izpitna komisija.

Praktični del
Kandidat pri izpitu lahko uporablja zadnjo izdajo Seznama gliv Slovenije (SGS).
Izpit poteka v ustreznem prostoru tako, da kandidat prepoznava razstavljene in oštevilcene glive in svoje opombe (determinacije rodu in/ali vrste) beleži v izpitno polo (PRILOGA 5) kot:

• številka pripadajocemu rodu in/ali vrsti v skladu s SGS,
• latinsko ime rodu in/ali vrste po SGS ali
• slovensko ime rodu in/ali vrste po SGS.

Kandidat lahko k odgovoru pripiše tudi svoje opombe, ki jih morajo ocenjevalci upoštevati. Dopušcajo se manjše slovnicne napake (izpustitev ali zamenjava crke, nepravilen zapis imena idr.), v kolikor napake ne vplivajo na jasnost determinacije.
V kolikor se kandidat zmoti pri določeni glivi, lahko vrsto popravi in popravek podpiše.
Praktični del izpita traja eno uro (60 minut = 5 miz x 10 minut + 10 minut za premislek).
Premikanje med mizami poteka po sistemu kroženja.
Kroženje kandidatov med mizami mora biti urejeno tako, da se kandidati med seboj srecujejo minimalno. Smeri morajo biti jasno nakazane.
Kakršnakoli komunikacija, ki lahko vpliva na rezultate izpita, je med sokandidati, med kandidatom in člani komisije ter med kandidatom in ostalimi prisotnimi (pomocniki, gledalci,...) prepovedana in se kaznuje z odvzemom izpitne pole. Kaznovanemu kandidatu se izpitna pola oceni in se ga dodatno izpraša.

OCENJEVANJE

Teoretični del:
Maksimalno število točk je 100

• od 90 do 100 točk ocena 5 (minimalno za naziv determinator svetovalec)
• od 80 do 89,5 točko ocena 4
• od 70 do 79,5 točko ocena 3
• od 60 do 69,5 točko ocena 2 (minimalno za naziv determinator in determinator senior)
• od 50 do 59,5 točko ocena -2 ustni zagovor
• pod 50 % ocena 1 neuspešno opravljen izpit

Praktični del:
Maksimalno število točk je 100

• od 90 do 100 točk ocena 5 (minimalno za naziv determinator svetovalec)
• od 80 do 89,5 točk ocena 4
• od 70 do 79,5 točk ocena 3
• od 60 do 69,5 točk ocena 2 (minimalno za naziv determinator in determinator senior)
• pod 60 % ocena 1 neuspešno opravljen izpit

Točkovanje odgovorov:

• pravilno določena rod in vrsta glive = plus (+) 2 točki
• pravilno določen rod glive = plus (+) 1 točka
• zamenjava zelo podobnih vrst znotraj rodu, z enako uporabnostjo = plus (+) 1,5 točke
• zamenjava bližnjih rodov = plus (+) 0,5 točke
• v primeru zamenjave strupene vrste z užitno = minus (-) 2 točki
• v primeru zamenjave smrtno strupene z užitno vrsto = minus (-) 5 točk

Glede na razmere lahko izpitna komisija minimalno spreminja kriterije in naredi zapisnik, kaj je spremenila in zakaj.



Strani, ki se vežejo na to stran: