Lišaji

Lišaji so organizmi, ki imajo samostojno obliko in način življenja. Steljka organizma je sestavljena iz dveh delov. V simbiozi oziroma sožitju živita heterotrofna gliva in avtotrofna alga ali modrozelena cepljivka. Gliva gradi večji del lišaja, poskrbi, da rastlina dobi vodo in organske snovi ter daje obliko steljki, medtem ko alga ali modrozelena cepljivka s fotosintezo proizvaja organske snovi zase in za glivo. Lišaji se lahko razmnožujejo s fragmentacijo, kakor se razmnožuje alga, ali pa s sporami, kot se razmnožuje gliva.

Obstaja okoli 25000 vrst lišajev, v srednji Evropi jih raste okoli 2000. Rastejo v puščavah in na zidovih, v polarnih krajih, kjer poleg lišajev uspevajo le še mahovi. Najdemo jih na pašnikih in na golem drevju. Za svojo rast nujno potrebujejo neonesnažen in čist zrak. Ravno zaradi tega jim pravimo tudi bioindikatorji onesnažnosti zraka.

Lišaje delimo na tri skupine:

  • skorjasti lišaji so tesno prirasli na podlago, ali pa so celo vrasli vanjo; s tem je steljka manj izpostavljena zraku, ta vrsta lišajev pa je tudi najmanj občutljiva na onesnažen zrak;
  • listasti lišaji so vmesna oblika med skorjastimi in grmičastimi lišaji, steljka leži na podlagi in je nanjo pritrjena na več krajih, so prav tako srednje občutljivi na onesnažen zrak;
  • grmičasti lišaji so s posebnimi ploščami pritrjeni na podlago, njihova steljka je najbolj razrasla in ima največji del rastline v stiku z zrakom, posledica tega pa je, da so najbolj občutljivi na onesnažen zrak.

Lišaji omogočajo s steljko, prileglo na podlago, ugodne razmere, da se lahko tam naselijo tudi druge rastline. Z vodo in zmrzaljo razpokajo še tako trdo skalo, lahko tudi beton. Poznamo naslednje vrste lišajev:

Povezave:
Slike lišajev
Francoska spletna stran s slikami lišajev.
Ključ za določevanje lišajev
Objavljen je nov interaktiven ključ za določanje lišajev Slovenije (Pier Luigi Nimis, Franc Batič, Jana Laganis).

Login

Datum zadnje spremembe strani: 04 september 2023 12:44
 

© 2005-2024, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.022 sekundah.