<< Strobilomyces strobilaceus, črni kuštravec | Gobe | Strobilurus stephanocystis, ovenčana storževka >>
(Wulfen) Singer (1962)
Rod: Strobilurus - storževke
ZNAČILNOST: V začetku pomladi bomo našli pod smrekami cele zaplate majhnih, sivo rjavih gobic, katerih beti se vedno končujejo na smrekovih storžih, ki so včasih globoko zakopani.
KLOBUK: 1-2,5(3) cm, sprva izbočen, rob nekoliko podvit, kmalu zravnan, bolj ali manj rjav, siv pri sivem različku.
TROSOVNICA: belkasta, lističi so srednje gosti, pripeti na bet, z vmesnimi lističi, stari postanejo rumeno rjavkasti.
BET: 4-6 x 0,2-0,3 cm, valjast, cevast, votel, gladek, enake barve kot klobuk, proti vrhu svetlejši, v dnišču podaljšan, včasih izredno dolg, dokler ne doseže smrekovega storža.
MESO: belkasto, prožno, včasih greneče in prijetnega vonja.
TROSI: 5,3-7 x 3-4 µm, jajčasto podolgovati, prosojni, neamiloidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: na zakopanih smrekovih storžih, takoj ko skopni sneg, v velikih skupinah, pogostno.
Čas rasti: -III-IV-V-VI-
UPORABNOST: dobra, klobučki so okusni, vendar tanko mesnati, potrebno je veliko dela za en obrok.
Ponekod na smrekovih storžih uspeva v istem času tudi storževa čeladica (Mycena strobilicola), ki pa ni užitna. Mlada ima stožčast klobuk, nima podvihanega roba in ima nitrozni vonj. Pač pa je užitna, vendar manjša, ovenčana storževka (Strobilurus stephanocystis), ki raste na borovih storžih. Grenka storževka (Strobilurus tenacellus) uspeva tudi na borovih storžih, vendar je manj okusna. Pri nabiranju storževk moramo paziti, da so gobice pripete na storž. Med njimi se lahko pojavi konopčasta livka (Clitocybe radicellata), ki ima v dnišču bele štrene micelija in je po mnenju nekaterih avtorjev strupena.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
