<< Schizophyllum amplum | Gobe | Schizopora paradoxa, nenavadna razporka >>

Schizophýllum commúne, navadna cepilistka

Fr. (1815) syn. Daedalea commune (Fr.) P. Kumm. (1871), Merulius communis (Fr.) Spirin & Zmitr. (2004), Agaricus alneus L. (1755), Merulius alneus (L.) J.F. Gmel.(1792), Scaphophorum agaricoides Ehrenb. (1820), Apus alneus (L.) Gray (1821), Schizophyllum alneum (L.) J. Schröt. (1889), Schizophyllum alneus (L.) Kuntze (1898), Agaricus alneus Reichard (1780), Merulius alneus Schumach. (1803), Schizophyllum alneum (Schumach.) Kuntze (1898), Agaricus multifidus Batsch (1786), Schizophyllum multifidum (Batsch) Fr. (1875), Schizophyllum commune var. multifidum (Batsch) Cooke (1892)
Rod: Schizophyllum - cepilistke

Schizophýllum commúne, navadna cepilistka
Schizophýllum commúne - neužitna
navadna cepilistka

ZNAČILNOST: pod pahljačastim trosnjakom imajo lističi nekakšen obrvast rob, ki je kot razcepljen (razklan) na dve strani oziroma so na ostrinkah lističi podolžno razcepljeni in od tod izvira ime gobe. Goba je skoraj povsod navzoča in jo lahko vse leto opazimo na različnem lesu, tako v gozdovih in parkih ter vrtovih in drevoredih.

KLOBUK: 1-5 cm širok trosnjak je pahljačaste ali školjkaste ali tudi ledvičaste oblike, polstene sivo bele ali belkaste površine, pri strani prirasel na osnovo, v suši je trd.

TROSOVNICA: lističi (oz. skoraj bolj letvice, ker so mesnati) so sprva sivkasti, pozneje rjavkasti ali belkasti, včasih tudi rahlo vijoličasti, so mesnati, na ostrinkah podolžno razcepljeni, pri čemer se posamezne polovice zvijajo v nasprotno smer, na mestu kjer so priraščeni pa se spet žarkasto stekajo.

BET: ga ni, trosnjak je priraščen na osnovo.

MESO: rjavkasto, ko se posuši je belkasto, trpkega okusa, neznačilnega vonja.

TROSI: 3-4 x 1-1.5 μm, valjasti oz. cilindrični, gladki, trosni prah je bel.

RASTIŠČE: raste na štorih, trhlih deblih, odmrlih drevesih in v ranjenih delih živih dreves oz. na poškodovanih živih drevesih, predvsem listavcih (bukev, hrast, lipa, jelša, oreh idr.), redko tudi iglavcih (borovci), vse leto oz. v vegetacijskem obdobju od pomladi do jeseni.
Čas rasti: -III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-

UPORABNOST: neužitna.

Micelij te gobe lahko raste tudi v pljučih, zato previdnost pri kontaktu s to gobo ni odveč! Podobne so ji neužitne gobe belkaste barve iz rodu postrančic (Crepidotus), ki se razlikujejo po sočno krhki in lomljivi konsistenci ter imajo prave (nerazcepljene) lističe.

Avtor fotografije je Slavko Šerod.




Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

Login

Page last modified on april 05, 2013, at 12:47
 

© 2005-2018, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.488 sekundah.