<< Russula virescens, zelenkasta golobica | Gobe | Russula zvarae, zvarova golobica >>

Rússula xerampélina, slanikova golobica

(Schaeff.) Fr. (1838)
Rod: Russula - golobice

Rússula xerampélina, slanikova golobica
Rússula xerampélina - užitna

ZNAČILNOST: Spada v skupino golobic, ki z železovim sulfatom (FeSO4) reagirajo zeleno, stare pa imajo vonj po ribah ali rakih. Spoznamo jo po temno rdečem klobuku in karminastem betu.

KLOBUK: 5-12 cm, izbočen, na osredju je sprva raven, kmalu postane udrt, kot pri večini golobic, gladek, temno ali vinsko rdeč, na obrobju svetlejši in star nekoliko nažlebkan ter lupljiv.

TROSOVNICA: belkasta, svetlo okrasta, lističi so srednje gosti, široki, pripeti na bet, včasih so viličasto razcepljeni.

BET: 4-8 x 1-2 cm, valjast, poln, rdečkasto nadahnjen ali proti dnišču povsem karminasto rdeč, vzdolžno gubast, na dotaknjenih mestih postane rumenkasto rjav.

MESO: na prerezu belo, na zraku rumeno rjavo oksidira, z železovim sulfatom pozeleni in ima tipičen vonj po rakih ali ribah.

TROSI: 7,5-10,5 x 7-8,5 µm, široko elipsasti, trosni prah je bledo okrast.

RASTIŠČE: pod iglavci, v mešanem gozdu, posamično ali v malih skupinah, poleti in v jeseni, ni pogosta.

UPORABNOST: dobra, primerna za različne jedi in mešanje z drugimi gobami.

V tej skupini golobic ni strupenih vrst, pač pa je velika zmeda v literaturi, saj nekateri avtorji navajajo za slanikovo golobico, da je lahko povsem zelena, verjetno pa gre za olivnozeleno golobico (Russula elaeodes), pri kateri dominirajo zeleni odtenki. Enak vonj, vendar drugačno kemično reakcijo, imajo golobice iz skupine, kamor spada vabljiva golobica (Russula amoena). Tudi te so užitne. Rdeče obarvana je tudi strupena Cedrova golobica (Russula badia), ki diši po cedrovini in je zelo pekoča. neužitna je tudi rdečebetna golobica (Russula rhodopoda), lahko pa poberemo škrlatno golobico (Russula krombholzii), ki ima bel bet, meso rahlo sivi, raste pa največ pod hrasti in je včasih zelo bleda. Če kožica klobuka ni lupljiva, gre za češnjevo golobico (Russula sanguinea), raste pod bori, peče in ni užitna.

Avtor fotografije je Anton Poler.




Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

Login

Datum zadnje spremembe strani: 07 februar 2012 10:35
 

© 2005-2012, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 1.192 sekundah.