<< Russula pallidospora, rumenolistna golobica | Gobe | Russula parazurea, sivomodra golobica >>
Britzelm. (1891)
Rod: Russula - golobice
ZNAČILNOST: Spoznamo jo po gladkem, svetlečem, rdečem ali rdeče rjavkastem klobuku, belem ali rdeče nadahnjenem betu in po vlažnem rastišču pod iglavci.
KLOBUK: 8-15 cm, sprva polkrožen, izbočen, nakar se zravna in je na osredju udrt, gladek, bleščeč, moker je lepljiv, rdeče rjav, star je na obrobju ralo nažlebkan in lupljiv.
TROSOVNICA: najprej bela, nato svetlo okrasta, lističi so srednje gosti, izrezano pripeti na bet in včasih proti robu viličasto razcepljeni.
BET: 5-10 x 1.5-3 cm, valjast, betičast, poln, trd, bel ali rdečkasto nadahnjen, skoraj gladek in nekoliko poprhnjen.
MESO: belo, po nekaj dnevih je sivkasto, prijetnega vonja in okusa.
TROSI: 8-11 x 6.7-8.5 µm, elipsasti, trosni prah je bledo okrast.
RASTIŠČE: skupinsko ali posamično, na močvirnatih tleh pod iglavci, poleti in v jeseni, razmeroma pogosto.
UPORABNOST: dobra, vsestranska, kot večina golobic milega okusa.
Zamenjamo jo lahko z opečnato golobico (Russula velenovskyi), ki pa kmalu izgubi lesk, lističi postanejo temno okrasti, bet pa je bel. medova golobica (Russula melliolens), bolj purpurnih odtenkov, posušena diši po medu, sveža pa močno rjavi. Njej podobna je tudi lepljiva golobica (Russula viscida), zmerno ostra, z močno rjavečim betom, raste pa pod smrekami. Znatno manjše, pekoče in strupene so gobe iz skupine bljuvnih golobic. bljuvna golobica (Russula emetica) ima do 11 cm širok klobuk, lističi pa so povsem beli. Bele lističe imajo tudi njene sorodnice, razen rumeneče golobice (Russula luteotacta), pri kateri bet in lističi na pritisk močno porumenijo in je tudi strupena.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
