<< Plicaturopsis crispa, bukova žilíka | Gobe | Pluteus hispidulus, čopasta ščitovka >>
(Schulzer) P. Kumm. (1871) syn. Pluteus atricapillus (Batsch) Fr. (1962), syn. Pluteus curtisii Berk. (1887)
Rod: Pluteus - ščitovke
ZNAČILNOST: Raste posamično na ležečih deblih ali na štorih v gozdovih, nima veluma, stari lističi pa postanejo rožnati. Na žaganju lahko postane orjaška.
KLOBUK: 8-15 cm, izbočen, nato zravnan, včasih široko grbast, rjav, siv, na osredju temnejši, v vlažnem vremenu lepljiv, vtisnjeno vlaknat, suh žarkasto razpoka.
TROSOVNICA: sprva bela, lističi kmalu postanejo rožnati in pri starih gobah rjavi. Ne dosegajo beta, zaradi vmesnih lističev so gosti, tanki, sicer široki in na robu ostro zaključeni.
BET: 6-12 x 1-1.5 cm, valjast, betičast, proti vrhu ožji, poln, na površini ima sivo rjavo, vlaknato strukturo, ki je bolj ali manj podolžno reliefna.
MESO: belo, nežno in krhko, z rahlim vonjem po repi, brez izrazitega okusa, morda nekoliko po redkvici.
TROSI: 6-8 x 5-6 µm, jajčasti, skoraj okrogli, neamiloidni, trosni prah je okrasto rožnat.
RASTIŠČE: na trhlem lesu listavcev in iglavcev, posamično, od pomladi pa do pozne jeseni, precej pogosta.
UPORABNOST: dobra, primerna za mešanje z drugimi gobami.
Pri nas uspeva več različnih vrst ščitovk, med katerimi ni znanih strupenih vrst. Vse so užitne ali nepomembne zaradi majhnosti ali redkosti. Zamenjave s strupenimi vrstami rdečelistk (Entoloma) niso možne, saj te uspevajo na zemlji. Povsem enaka goba, le da imajo lističi črnikasto ostrinko, je užitna, temnoroba ščitovka (Pluteus atromarginatus). Skoraj povsem bela in prav tako užitna je bela ščitovka (Pluteus pellitus), raste pa na bukovih štorih. Uporabna je tudi rumena ščitovka (Pluteus leoninus), ki je zaradi živih rumenih barv ne moremo zamenjati. Jelenovo ščitovko pa lahko mimogrede zamenjamo z vrbovo ščitovko (Pluteus salicinus), ki ima siv klobuk z zelenkastim ali modrikastim nadihom, pretežno uspeva na vrbah in jelšah.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
