<< Peziza arvernensis, bukovinska skledica | Gobe | Peziza badioconfusa, varljiva skledica >>
Pers. (1801) syn. Plicaria badia (Pers.) Fuckel (1870)
Rod: Peziza - skledice
ZNAČILNOST: skledasta, z visokimi robovi, na komaj naznačenem betu, ki ga pogosto sploh ni, kot pri večini vrst tega manj znanega rodu.
KLOBUK: 4-6 cm, skledast, z visokim robom, ki je včasih zavihan navznoter, kasneje se razširi in poleže navzven, temno rjav, s škrlatnim in olivnim nadihom.
TROSOVNICA: rjava z olivnim nadihom, je na notranji površini skledice, ki ima gladek videz, sestavljena pa je iz askov ali trosnih vrečk, ki vsebujejo po 8 trosov, kot vse skledice.
BET: je komaj naznačen, ga skoraj ni.
MESO: vodeno, voskasto, zelo krhko, rjavo z vijoličastim ali olivnim nadihom, brez posebnega vonja in okusa.
TROSI: 17-20 x 9-12 µm, elipsasti, z mrežasto površino.
RASTIŠČE: v mešanem gozdu, na kislih tleh, pozno pomladi in poleti. Ni pogosta.
UPORABNOST: pogojno užitna; surova je lahko nevarna, sindrom surovih gob - neznani strupi, ki učinkujejo na kri in prebavila. Prekuhana ni škodljiva, vendar ni primerna za uživanje.
Vse skledice in druge podobne zaprtotrosnice so surove lahko nevarne. Pravilno jih lahko določimo le z mikroskopom, pa tudi to nam veliko ne pomaga, ker posledice večkratnega uživanja niso znane. Tudi prekuhane te gobe niso pomembne za prehrano.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
