<< Macrotyphula filiformis, ločkov kijevec | Gobe | Marasmius oreades, dišeča sehlica >>
(Jacq.) Fr. (1874)
Rod: Marasmius - sehlice
ZNAČILNOST: Glede na širino klobučka, ima zelo dolg, raven bet, skoraj črn, votel, površinsko poprhnjen in izrazit vonj po česnu. Nima pekočega okusa.
KLOBUK: 1-3 cm, sprva stožčasto izbočen, polkrožen, nato zravnan, s tankim mesom, gladek, mlečno bel ali rjavkast, sivkasto rjav in včasih nekoliko zguban.
TROSOVNICA: belkasta, z rožnatim nadihom, lističi dokaj široki in srednje razmaknjeni, zaokroženi pri betu ter prosti.
BET: 8-10 x 0,1-0,3 cm, raven, valjast, cevast, pri vrhu rjavkast in včasih širši, proti dnišču vse bolj črn, sivo poprhnjen, v prsti korenasto podaljšan, žilav in trd.
MESO: v klobučku ga skoraj ni, neprijetno in močno diši po česnu. Ima sladkoben okus, ne peče in je precej žilavo.
TROSI: 7-11 x 6-8 µm, jajčasto okrogli, brezbarvni, trosni prah je svetlo okrast.
RASTIŠČE: na listju, iglicah in trhlem lesu, posamično ali v skupinah, poleti in v jeseni, pri nas pogosto.
UPORABNOST: užitna, vendar primerna le kot začimbeni dodatek drugim jedem, ni za samostojno jed.
Zaradi značilnega vonja, ni možna zamenjava s strupenimi gobami, možna pa je zamenjava s Porovo sehlico (Marasmius prasiosmus), ki je pekoča in neužitna. Enak vonj po česnu, vendar tanjši in gladek bet ima začimbena sehlica (Marasmius scorodonius), najdemo pa jo na smrekovih iglicah. Uporabna je za začimbo. Enako rastišče na iglicah ima tudi neužitna iglična sehlevka (Micromphale perforans). Ima manjši klobuček (do 1 cm), odbijajoč vonj, ki nekoliko spominja na česen in odvraten okus. Slednje pa velja tudi za smradno sehlevko (Micromphale foetidum), ki je večja, vendar bet redko preseže širino klobučka, raste pa na lesu listnatega drevja.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
