<< Macrolepiota excoriata, poljski dežnik | Gobe | Macrolepiota olivascens, zelenoklobučni dežnik >>
(Velen.) Bellù & Lanzoni (1987) syn. Macrolepiota rickenii (Velen.) Bellù & Lanzoni (1987)
Rod: Macrolepiota - dežniki
ZNAČILNOST: Podoben je Seskastemu dežniku (M. gracilenta), vendar ima močnejšo, višjo grbo, rjavkasto luskinast bet, lističi pa so pri betu zraščeni v prost ovratnik ali obroč, ki ni priraščen k betu.
KLOBUK: 8-12 cm, sprva zvonast, kasneje polkrožen in zravnan, vedno z izrazito grbo na temenu, ki je skoraj gladka ter rjave barve. Proti obrobju ga pokrivajo vse bolj redke rjave luskice, kjer je znatno svetlejši in polsteno vlaknat.
TROSOVNICA: bela, lističi so gosti in široki, pri betu zraščeni v ovratnik, ki je prost pri betu. Pri starih gobah lističi potemnijo, postanejo mehki in proti robu topo zaokroženi.
BET: 10-15 x 1-1.5 cm, valjast, votel, proti dnišču postopoma razširjen in gomoljasto odebeljen. Pod obročkom ima na površini svetlo rjavkaste, marogasto razporejene luskice. Obroček je trden, lijast, belkast, na spodnji strani rjav in pri starih gobah premakljiv. Bet z lahkoto ločimo od klobuka.
MESO: belo, nekoliko žilavo, prijetnega vonja in okusa po lešnikih ter se zelo hitro posuši.
TROSI: 13-15 x 8-9 µm, dekstrinoidni, z oljnimi kapljami, trosni prah je belkast.
RASTIŠČE: v gozdovih, sadovnjakih,. v travi na gozdnih jasah, posamično ali v skupinah, v jesenskem času pogosten.
UPORABNOST: pogojno užiten, surov je škodljiv. Pri nas je že v navadi, da ga ocvremo z drobtinami na dunajski način, žal se rad prepoji z maščobo. Kadar uživamo dežnike, ne pijmo alkohola!
Po izgledu so dežnikom nekoliko podobne nekatere vrste iz rodu dežničkov (Lepiota), le da so znatno manjše rasti in imajo silno minljiv obroček ali zastiralce, na primer pogubni dežniček (Lepiota helveola). Med njimi ni pomembnih užitnih vrst, pač pa se lahko z nekaterimi smrtno nevarno zastrupimo. Zato je premakljivost obročka pri dežnikih izredno pomembna, kakor tudi velikost, saj nam daje določeno jamstvo, da nimamo pred seboj nevarno strupenih gob. V praksi pa slabo poučeni gobarji zamenjujejo dežnike celo z nevarno strupenimi vrstami mušnic, predvsem s pegasto mušnico (Amanita pantherina), kar je lahko usodno.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
