<< Lyophyllum loricatum, trdokožni zajček | Gobe | Macrolepiota affinis, gostoluski dežnik >>
(Britzelm.) Singer (1943)
Rod: Lyophyllum - zajčki
ZNAČILNOST: Rastejo šopasto, tako kot druge vrste zajčkov, vendar lističi na pritisnjenih mestih najprej pomodrijo, kasneje pa počrnijo. Tudi meso na prerezu počrni.
KLOBUK: 3-10 cm, polkrožen, s podvihanim robom, nato zravnan in na osredju nekoliko udrt, gladek, rjav, včasih skoraj črn, kvečjemu zelo mlad je lahko svetleje obarvan.
TROSOVNICA: bela, sivkasta, lističi so srednje gosti, pritrjeni na bet, na pritisnjenih mestih najprej pomodrijo, kmalu pa postanejo črni.
BET: 3-6 x 0,5-1,5 cm, valjast, proti dnišču nekoliko širši, poln, vlaknat, vendar gladek, najprej bel, na dotik modrikast in kmalu počrni.
MESO: belo, na prerezu počasi počrni, prijetnega vonja in okusa.
TROSI: 9-10 x 5-6 µm, trioglati, prosojni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: v listnatih in iglastih gozdovih, posamično ali v šopih, poleti in v jeseni, ni pogosto.
UPORABNOST: užitni, primerni za različne jedi, vendar manj znani.
Zaradi značilnih trioglatih trosov, je določitev z mikroskopom preprosta, težje pa jih določimo s prostim očesom, saj obstaja več črnečih vrst. Pod iglavci rastejo debelolistni zajčki (Lyophyllum crassifolium), ki dišijo po moki in imajo tudi črneče meso. So užitni, vendar brez posebne vrednosti. Smrdeči zajčki (Lyophyllum fumatofoetens) imajo sivo okrast klobuček, so užitni in prav tako črnijo. Okajeni zajčki (Lyophyllum infumatum) imajo rombaste trose, obstaja pa še več vrst in ni znano, da bi katera bila strupena. Uživat smemo samo točno določene vrste gob. Manj znani so konradovi zajčki (Lyophyllum konradianum), mišje sive barve, z majhnimi klobučki, lističi pa na pritisk počrnijo.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
