<< Lyophyllum decastes, rjavi zajček | Gobe | Lyophyllum immundum, umazani zajček >>
(Pers.) P.D. Orton (1960) syn. Lyophyllum conglobatum (Vittad.) M.M. Moser (1953)
Rod: Lyophyllum - zajčki
ZNAČILNOST: če jeseni odkrijemo v gozdu velike kolobarje sivih, šopasto rastočih gob, ki imajo dnišča betov močno zraščena, ali pa celo tvorijo velike gomoljaste kepe, potem so to gotovo zajčki.
KLOBUK: 2-10 cm, najprej polkrožen s podvihanim robom, star zravnan z valovitim obrobjem, pepelno siv, gladek in suh, nekoliko svetleč.
TROSOVNICA: belkasta, sivkasta, lističi so gosti, ozki, srednje debeli, pripeti na bet ali pa potekajo nekoliko po betu navzdol.
BET: 3-12 x 1-2 cm, različno oblikovan, valjast, ukrivljen, bel, trd, v dnišču zraščen z drugimi beti, ki lahko tvorijo velike mesnate kepe.
MESO: belo, sivkasto, prožno, v klobuku debelo, surovo rahlo greneče, s šibkim vonjem po moki ali surovi rabarbari.
TROSI: 5-7 x 5-6 µm, skoraj okrogli, gladki, prosojni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: v mešanem gozdu, med bori, hrasti in pravimi kostanji, šopasto v kolobarjih, samo jeseni, zvesti so rastiščem.
UPORABNOST: vsestranski, primerni za najrazličnejše jedi.
Zaradi zmot pri nabiranju zajčkov je pri nas veliko zastrupitev. Največkrat je temu kriva velika rdečelistka (Entoloma sinuatum), ki včasih tudi raste šopasto, po trije primerki skupaj. Mlada ima rumenkaste lističe, stara pa rožnate. Njena prav tako strupena sorodnica je nizka rdečelistka (Entoloma rhodopolium), je še bolj varljiva, saj ima sprva bele lističe in šele stare gobe dobijo rožnato barvo lističev, zaradi rožnatih trosov. Obstajajo tudi podobne vrste rdečelistk, ki jih ni varno pobirati. Ob robovih gozda, v travi, raste šopasto bleda rdečelistka (Entoloma lividoalbum), ki je užitna.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
