<< Lepiota pseudohelveola, varljivi dežniček | Gobe | Lepiota xanthophylla, rumenolistni dežniček >>
D.A. Reid (1958) ⇒ Lepiota magnispora Murrill (1912)
Rod: Lepiota - dežnički
ZNAČILNOST: sprva polkrožna, razprta goba ima značilno obliko dežničkov, spada med srednje velike in ima močno volnato obdan bet.
KLOBUK: 4-9 cm, z oranžno rjavim, gladkim temenom, površina pa z rastjo gobe razpoka v okraste, rumeno rjave luskice.
TROSOVNICA: bela ali smetanove barve, lističi široki, mehki z vmesnimi lističi, prosti pri betu.
BET: 5-8 x 0.5-1 cm, rumenkasto okrast, pod hitro propadlim obročkom volnato luskat, z ostanki rumenkastega veluma.
MESO: bolj ali manj belo, nežno, z neprijetnim vonjem in okusom.
TROSI: 14-18 x 4-6 µm, vretenasti, po eni strani udrti, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: predvsem pod iglavci, v mešanem gozdu, poleti in jeseni. Pri nas je razmeroma pogost, le po nekaj primerkov na rastišču.
UPORABNOST: Neužiten, sumljiv, kot mnogi drugi majhni dežnički. Faloidni sindrom - zastrupitev jeter, z dolgim inkubacijskim časom.
Užitni obuti dežniček (Lepiota clypeolaria) je precej podoben, le da je bet obdan z belo kosmičasto prevleko. Zaradi redkosti in možnih zamenjav s strupenimi dežnički nima nobenega pomena v prehrani in ga ni smiselno pobirati, kakor tudi ne nobenih drugih majhnih dežničkov.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
