<< Lentaria delicata, beli grivec | Gobe | Lentinellus cochleatus, janeževa žilavka >>

Lentinéllus cochleátus, var. inolens, janeževa žilavka, nedišeči različek

(Konrad & Maubl.) M. Holden (1968), ⇒ Lentinellus cochleatus (Pers.) P. Karst. (1879), syn. Agaricus cochleatus Pers. (1793), Agaricus cochleatus var. cornucopioides (Bolton) Pers. (1801), Agaricus confluens Sowerby (1798), Agaricus cornucopioides Bolton (1788), Clavicorona dryophila Maas Geest. (1975), Clitocybe cochleata (Pers. ex Hoffm.) P. Kumm. (1871), Lentinellus cornucopioides (Bolton) Murrill (1915), Lentinellus marcelianus P.-A. Moreau & P. Roux (1999), Lentinus friabilis Fr. (1836), Merulius cornucopioides (Bolton) With. (1796), Omphalia cochleata (Pers.) Gray (1821), Omphalia cochleata var. cornucopioides (Bolton) Gray (1821), Pocillaria cochleata (Pers.) Kuntze (1891), Pocillaria friabilis (Fr.) Kuntze (1891)
Rod: Lentinellus - žilavke

Lentinéllus cochleátus var. ínolens, janeževa žilavka, nedišeči različek
Lentinéllus cochleátus var. ínolens - mlada užitna

ZNAČILNOST: Ima stranski bet, lijasti, sivo rjavi klobučki imajo pokončno rast in v velikih šopih prerastejo cel štor. Ta različek je brez vonja.

KLOBUK: 4-7 cm, lijast, stranski, po eni strani razpolovljen, s podvitim robom, gladek, sivkast do okrasto rjav, zaradi sosednjih klobučkov je pogosto stisnjen in dobi vegast rob.

TROSOVNICA: belkasta, rjavkasta, z rožnatim nadihom, lističi so gosti, tanki, spuščajo se daleč po betu navzdol. Ostrinke so žagaste in pogosto narezane.

BET: 3-5 x 0.4-1 cm, valjast, votel, stranski, skoraj gladek, rjave ali mesnato rdečkaste barve.

MESO: rdečkasto, prožno, z močnim vonjem po janežu.

TROSI: 4-5 x 3.2-4 µm, skoraj okrogli, prosojni, amiloidni, trosni prah je bel.

RASTIŠČE: na štorih listavcev, šopasto, od poletja do pozne jeseni, dokaj pogosto.

UPORABNOST: mlada je dobra, primerna kot dodatek drugim jedem, uporabne so samo mlade gobe.

Nedišeči različek je možno zamenjati z nekaterimi drugimi gobami. Razprti ostrigovec (Hohenbuehelia petaloides) raste na zemlji ali na lesu, je podobne oblike in barve, vendar ima na površini klobuka želatinasto plast iz paralelno ležečih hif. Je užiten. pozemski ostrigovec (Hohenbuehelia tremula) je znatno temnejši, rumenkasto rjave barve, raste pa na tleh v travnatem gozdu. Med ostrigovci ni znanih strupenih vrst, pač pa so zaradi žilavosti nekatere na lesu rastoče gobe neužitne. To velja tudi za povsem belo zleknjeno školjkarico (Pleurocybella porrigens), ki uspeva na trhlih smrekovih štorih.

Avtor fotografije je Slavko Šerod.




Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

Login

Datum zadnje spremembe strani: 28 februar 2012 15:42
 

© 2005-2012, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.749 sekundah.