<< Lactarius quietus, hrastova mlečnica | Gobe | Lactarius romagnesii, nižinska mlečnica >>
Britzelm. (1885)
Rod: Lactarius - mlečnice
ZNAČILNOST: zares postavna, velika, podobna jamičasti mlečnici (Lactarius scrobiculatus), vendar je rob pri mlajši gobi močneje resast, mleček pa postaja na zraku vijoličast.
KLOBUK: 10-20 cm, sprva vzbočen, z močno podvihanim in kosmatim robom. Kasneje se razpre, obrobje se močno dvigne, tako da je osredje klobuka precej udrto. Površina je bolj ali manj rumena.
TROSOVNICA: rahlo rumenkasta, lističi so gosti in viličasto deljeni, pripeti navzdol po betu in pogosto zaradi mlečka vijoličasto lisasti.
BET: 5-12 x 2-4 cm, nekoliko trebušast, kmalu votel, rumen, nekoliko poprhnjen in prekrit z drobnimi luskicami.
MESO: rumenkasto, neopredeljivega vonja in zaradi mlečka vijoličasto. Mleček je grenak in bel, kasneje dobi na zraku vijoličasto barvo.
TROSI: 9-11 x 7-9 µm, grebenasti, trosni prah je rumenkast.
RASTIŠČE: smrekov, mešani gozd, pozno poleti; je zelo redka. Rada ima vlažen gozd na višinah.
UPORABNOST: neužitna. Ni nevarna, verjetno povzroča gastrointestinalni sindrom - zastrupitev prebavil, predvidoma enaka Jamičasti mlečnici.
Užitnost in strupenost sta pri pekočih mlečnicah zelo sporni oznaki, še bolj pa, če gobe samo grenijo. Pri mlečnicah, ki v literaturi niso označene kot strupene, se ravnamo po lastnem okusu, vendar zelo redkih vrst ne smemo nabirati. Zelo pogosta je orjaška polstena mlečnica (Lactarius vellereus), ki pa zaradi neprijetnega in pekočega okusa ne zbuja teka. Obstaja različek, ki nima pekočega mlečka.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
