<< Lactarius musteus, moštna mlečnica | Gobe | Lactarius obscuratus, jelšina mlečnica >>
(Bull.:Fr.) Karst. syn. Lactarius turpis Fr. (1838)
Rod: Lactarius - mlečnice
ZNAČILNOST: podobna drugim velikim mlečnicam, ki imajo mlade kosmat rob.
Razpoznavna je po umazanih olivno rjavih in črnih barvah.
KLOBUK: 6-20 cm, kmalu z udrtim osredjem in dolgo podvihanim, dlakavim robom. Površina je olivno rjava, črnikasta z rumenimi odtenki in ima ob vlažnem vremenu nekoliko mazavo površino.
TROSOVNICA: belkasta, lističi so gosti, neenako dolgi, priraščeni na bet in potekajo malo po betu navzdol. Na pritisk rjavijo.
BET: 4-6 x 2-3 cm, valjast, trd, star zvotljen, podobnih barv kot klobuk, vendar je svetlejši, zlasti proti lističem.
MESO: belkasto, na zraku rjavi, ostrega okusa in brez posebnega vonja. Mleček je bel in zelo pekoč.
TROSI: 6.5-8 x 5-7 µm, mrežasti, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: pod iglavci in listavci, pogosto pod brezami, v velikih skupinah, od poletja do pozne jeseni. Zelo pogosta.
UPORABNOST: ni zelo strupena, sindrom surovih gob - zastrupitev prebavil. Prekuhana ni škodljiva, na različne načine pripravljeno jo jedo v severovzhodni Evropi.
Pekočih mlečnic je zelo veliko vrst in so bolj ali manj strupene. Ne prenese jih vsak želodec in po krajših težavah je zopet vse v redu. Surove so škodljive, pa tudi prekuhane niso po vsakem okusu. Niso najbolj primerne za uživanje.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
