<< Lactarius glyciosmus, cimetova mlečnica | Gobe | Lactarius hepaticus, jetrasta mlečnica >>
(Fr.) Fr. (1838)
Rod: Lactarius - mlečnice
ZNAČILNOST: srednje velika, v osredju široko vdrta mlečnica, vsa bolj ali manj rjavkastih barv, z edinstveno luskastim ali zrnatim klobukom.
KLOBUK: 5-10 cm, vzbočen, v osredju kmalu široko vdrt, svetlo rjavih barv, z značilno suho, zrnato luskato površino, precej tenak, zlasti na obrobju.
TROSOVNICA: sprva svetla, kasneje postanejo lističi rožnato rjavi in v starosti zopet belkasti zaradi dozorevajočih trosov. Srednje gosti lističi so včasih viličasto razcepljeni in so pripeti na bet.
BET: 4-8 x 0.5-1.5 cm, valjast, proti dnišču nekoliko ožji in spodaj obdan z belim micelijem, gladek, podobne barve kot klobuk.
MESO: svetlo rjavkasto, v dnišču beta rjavo, zlasti suho oddaja močan vonj po začimbi (vegeta, evo ali podobno). Mleček je voden in ga pri starih gobah ni.
TROSI: 6.5-9 x 5.5-6.5 µm, trosni prah je rahlo rumenkast.
RASTIŠČE: v vlažnih smrekovih gozdovih, pogosto na višinah, v velikih skupinah, poleti in jeseni. Na nekaterih rastiščih je pogosta.
UPORABNOST: pogojno užitna, surova povzroča gastrointestinalni sindrom (zastrupitev prebavil).
Mekinasta mlečnica je gotovo škodljiva, če bi se je do sitega najedli. Uporabna je posušena in zmleta v prah kot odlična začimba.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
