<< Lactarius cimicarius, šuštarjeva mlečnica | Gobe | Lactarius controversus, spodvita mlečnica >>
(Battarra) Fr. (1838)
Rod: Lactarius - mlečnice
ZNAČILNOST: plosko vzbočena, z udrtim osredjem, močno podvihanim robom in temnimi koncentričnimi kolobarji na klobuku.
KLOBUK: 4-10 cm, ob vlažnem vremenu mazav, siv, sivo rjav, včasih z vijoličastimi odtenki in močnimi temnimi kolobarji.
TROSOVNICA: sprva bleda, kasneje precej gosti lističi postanejo okrasti in so pripeti na bet.
BET: 3-5 x 1-1.5cm, valjast, svetlejši od klobuka, nekoliko zožen proti dnišču, star se rad zvotli.
MESO: bledo, brez izrazitega vonja in zelo pekočega okusa.
TROSI: 7-8 x 6-7 µm, skoraj okrogli, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: najpogosteje pod gabri, le izjemoma pod drugimi listavci, od poletja do pozne jeseni. Razmeroma pogosta.
UPORABNOST: neužitna; ni nevarna, kot večina pekočih mlečnic neužitna; gastrointestinalni sindrom - zastrupitev prebavil. Tudi prekuhana je neužitna ali rahlo strupena.
grda mlečnica (Lactarius necator), bukova mlečnica (Lactarius blennius) in podobna rjaveča mlečnica (Lactarius fluens) veljajo za rahlo strupene, ali so pa vsaj neužitne gobe. Mlečnice, ki so pekoče in imajo neprijeten vonj in okus, niso primerne za uživanje.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
