<< Lachnellula willkommii, macesnova kosmičevka | Gobe | Lactarius acris, huda mlečnica >>
(Fr.) Fr. (1838) syn. Lactarius insulsus (Fr.) Fr. (1838)
Rod: Lactarius - mlečnice
ZNAČILNOST: sprva nekoliko potlačena, s podvihanim robom, kasneje močno lijakasta, s kratkim, proti dnišču zoženim betom. Zelo raznolika.
KLOBUK: 5-15 cm, dolgo s podvihanim resastim robom, nato v osredju udrt, z visoko dvignjenim obrobjem, bledih okrasto rumenih barv, z nekoliko temnejšimi kolobarji, ki so včasih zelo neizraziti.
TROSOVNICA: bleda, okrasta, s srednje gostimi lističi, ki se kasneje razmaknejo in so žilnato povezani. Na pritisk rjavijo, ostrinka pa zavije nekoliko po betu navzdol.
BET: 2-4 x 1-3 cm, bled, močan, obrnjeno stožčast kot pri polsteni mlečnici, poln, star zvotljen, toda čvrst.
MESO: belo, bledo, v betu okrasto, na prelomu izloča bel sok ali mleček, ki je zelo ostro pekočega okusa.
TROSI: 12-15 x 10-12 µm, skoraj okrogli, z velikimi in gostimi bradavicami, ki so grebenasto povezane. Bazidiji so dvotrosni, trosni prah pa bel.
RASTIŠČE: pod listnatim drevjem, najraje pod gabri in hrasti, od poletja do pozne jeseni. Pri nas je razmeroma zelo pogosta.
UPORABNOST: neužitna; ni nevarna, gastrointestinalni sindrom - zastrupitev prebavil.
Zelo je podobna Kolobarčasti mlečnici, ki ima štiri trose na bazidiju in je tudi pekoča, neužitna, neprimerna za uživanje. V slovenskem prostoru ne uživamo nobenih pekočih mlečnic.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
