<< Inocybe posterula, jesenska razcepljenka | Gobe | Inocybe sindonia, slamnatorumena razcepljenka >>
(Cooke) Sacc. (1887) syn. Inocybe fastigiata (Schaeff.) Quél. (1872), syn. Inocybe fastigiata fo. umbrinella (Bres.) Nespiak (1990), syn. Inocybe perlata (Cooke) Sacc. (1887)
Rod: Inocybe - razcepljenke
ZNAČILNOST: močno spominja na vlažnice, vendar sta sestava mesa in površina popolnoma drugačni.
KLOBUK: 3-6 cm, sprva močno stožčast, kmalu zravnan in grbast, z navzgor zavihanimi robovi, ki se razcepijo. Površina je žarkasto vlaknata, razpokana, razbrazdana in bolj ali manj okrasto rjava.
TROSOVNICA: najprej bleda z zelenkastim nadihom, nato lističi potemnijo, ostrinka pa zaradi cistid ostane svetlejša.
BET: 4-8 x 0,5-1 cm, valjast, proti dnišču širši, bledo okrast, pokrit s svetlejšimi vlakenci ali luskicami.
MESO: belo, vlaknato, neprijetnega okusa, z močnim vonjem po spermi.
TROSI: 9-17 x 5-7,5 µm, gladki, trosni prah je rjav.
RASTIŠČE: skoraj v vsakem gozdu od pozne pomladi do jeseni. Pogosta.
UPORABNOST: strupena; ZELO NEVARNA! Muskarinski sindrom - zastrupitev živčevja in prebavil, z razmeroma kratkim inkubacijskim časom. Prva zastrupitvena znamenja se pokažejo v obliki močnega potenja. Nujno je zdravljenje v bolnišnici (protistrup je atropin).
Večina razcepljenk vsebuje velike količine muskarina. Strupene in neškodljive gobe so si pa tako podobne, da jih brez mikroskopa ni možno razločevati. Zato ne smemo pobirati nobenih razcepljenk za prehrano, saj so to smrtno nevarne gobe.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
