<< Hypholoma fasciculare, navadna žveplenjača | Gobe | Hypholoma marginatum, pisanobetna žveplenjača >>
(Schaeff.) Quél. (1873) syn. Nematoloma sublateritium (Schaeff.) P. Karst. (1879)
Rod: Hypholoma - žveplenjace
ZNAČILNOST: podobna navadni žveplenjači, bolj polkrožna, večja, močnejša in brez intenzivnih rumeno zelenih barv.
KLOBUK: 5-8 cm, polkrožen, mesnat, suh in gladek, na temenu opečno rjave ali rdeče barve, ki postaja proti robu svetlejša.
TROSOVNICA: sprva bela ali rumenkasta, nato sivo olivna, stari lističi pa postanejo olivno črni in so zaokroženo pripeti na bet.
BET: 6-12 x 0,5-1 cm, valjast, upognjen, star se zvotli, rumenkast in proti dnišču temnejši - rdeče rjav. Pod lističi so vidni ostanki veluma, ki se pri starih gobah obarva črno.
MESO: rumenkasto in precej grenko.
TROSI: 6-8 x 3-5 µm, elipsasti, neamiloidni, pod mikroskopom rjavi, trosni prah pa je skoraj črn.
RASTIŠČE: na starih panjih različnega drevja, čez vse leto, največ v jesenskih mesecih. Zelo pogosta.
UPORABNOST: pogojno užitna; manj nevarna, gastrointestinalni sindrom - zastrupitev prebavil, tudi prekuhana včasih škoduje, zato ni primerna za nabiranje.
Že zaradi grenkega okusa je ni vredno pobrati, razen če je na nekaterih rastiščih manj greneča. Treba jo je prekuhati in vodo odliti. Boljša je sivolistna žveplenjača (Hypholoma capnoides), ki uspeva na smrekovih štorih in je prijetnega okusa.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
