<< Hygrophorus nemoreus, gozdna polževka | Gobe | Hygrophorus penarius, suha polževka >>
(Fr.) Fr. (1838)
Rod: Hygrophorus - polževke
ZNAČILNOST: Raste skupinsko v višjih legah pod smrekami, ima močno sluzav, olivno rjav bet in klobuček, ter bele lističe.
KLOBUK: 2-4 cm, zvonasto stožčast, široko grbast, kmalu se razpre, star pa postane nekoliko udrt na osredju, gladek, močno sluzav, olivno rjavih barv, včasih je skoraj črn.
TROSOVNICA: bela, lističi so kratki, debeli, široki, zelo razmaknjeni, priraščeni na bet in potekajo nekoliko po betu navzdol.
BET: 5-10 x 0.5-1 cm, valjast, včasih povsem raven, pri lističih je bel, spodnji del je razmejen z ostanki slinaste ovojnice, marogast, olivno rjav, slinav in vraščeno luskat.
MESO: belo, tanko, pogosto obžrto od polžev, prijetnega vonja in okusa.
TROSI: 12-16 x 7-8 µm, elipsasti, prosojni, gladki, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: skupinsko pod smrekami, pozno poleti in v jeseni, v višjih legah, razmeroma pogosto.
UPORABNOST: dobra, če nam uspe prehiteti polže, primerna je za različne jedi, zlasti mešano z drugimi gobami.
Zamenjava s strupenimi gobami ni možna, v listnatem gozdu pa raste podobna gabrova polževka (Hygrophorus dichrous), ki je nekoliko močnejša, sivo rjavih do olivnih odtenkov in ima tipično rastišče pod gabri. Obstaja pa tudi rjavo-bela polževka (Hygrophorus fuscoalbus), ki nima marogastega beta, raste pa pod bori, bet prekrivajo sluzave belkaste luskice, kvečjemu sluzav obroček je rahlo siv. Samo pikice po betu in klobučku ima zelo majhna pikčasta polževka (Hygrophorus pustulatus), ki ni sluzava, raste pa v jeseni pod smrekami. Sivo rjav klobuček z modrikastim odtenkom pa ima palčkova polževka (Hygrophorus atramentosus). Pri nas ni pogosta, zahteva bolj apnenčasta tla. Vse omenjene polževke so užitne.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
