<< Geastrum quadrifidum, četverokraka zvezdica | Gobe | Geastrum striatum, brazdasta zvezdica >>

Geástrum ruféscens, rusa zvezdica

Pers. (1801) syn. Geastrum schaefferi Vittad. [as 'Geaster'] (1842), Geastrum vulgatum Vittad. [as 'Geaster'] (1842)
Rod: Geastrum - zvezdice

Geástrum ruféscens, rusa zvezdica
Geástrum ruféscens - neužitna
rusa zvezdica

ZNAČILNOST: trosnjak sprva kot jajce zraste pod zemljo in kasneje navzven ter se končno razcepi na več krakov, ki mu dajo podobo zvezdice, barva krakov pa je rusasta oz. rdečkasto rjava.

KLOBUK: 4-8(10) cm širok trosnjak je sprva podzemski in oblast, nato nadzemski in razprto zvezdast, zunanja ovojnica (eksoperidij) je razmeroma debela in se razcepi v 6-9 sprva bledih mesno rožnatih, pozneje pa rjavo rdečih krakov, ki skoraj vedno prečno razpokajo, notranja ovojnica (endoperidij) pa je skoraj pravilno oblasta ali nekoliko sploščena, zelo kratko pecljata, ima premer do 4 cm, je papirnata in sivorjava, z ozkim ustjem na temenu, obustje (peristom) pa je nacefrano in navzven nerazmejeno. Sredica (gleba) je pri mladih in še zaprtih gobah bela, nato razpade v prašno maso, ki puha skozi ustje, v suhem vremenu se trosni prah izloča samo na pritisk ali močnejše stresanje, v vlažnem pa se notranja ovojnica napenja in popušča in s tem pospeši izločanje trosov.

TROSOVNICA: je v notranjosti kroglastega trosnjaka, trosni prah je črno rjav in puha skozi ustje v okolico.

BET: ga ni, goba zraste iz jajca.

MESO: sprva belo, pozneje se spremeni v prah, brez značilnega vonja in okusa.

TROSI: 3.5-4.5 μm, okrogli, bradavičasti, trosni prah je črno rjav.

RASTIŠČE: raste skupinsko v iglasti in redkeje v listnatih gozdovih, med igličevjem ali mahom, pozno poleti in jeseni, posušeni trosnjaki pa se ohranijo celo do pomladi.
Čas rasti: -VIII-IX-X-XI-

UPORABNOST: neužitna.

Zelo podobna je resasta zvezdica (Geastrum sessile), ki pa ima endoperidij vedno sedeč, kraki zvezdasto razprtega eksoperidija pa so znotraj bledo okrasti in ne razpokajo prečno. Trikožna zvezdica (Geastrum triplex) je podobna, vendar ima jasno razmejeno obustje, eksporedij pa tvori okrog oblastega endoperidija razločen mesnat ovratnik in raste predvsem v listnatih gozdovih.

Avtor fotografije je Zora Kavčič.

Priprava opisa: Miro Šerod




Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

Login

Page last modified on maj 27, 2013, at 10:25
 

© 2005-2017, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.295 sekundah.