<< Entoloma chalybaeum, tratna rdečelistka | Gobe | Entoloma corvinum, vranja rdečelistka >>

Entolóma clypeátum, užitna rdečelistka

(L.) P. Kumm. (1871) syn. Rhodophyllus clypeatus (L.) Quél. (1886), Entoloma clypeatum f. pallidogriseum Noordel. (1981)
Rod: Entoloma - rdečelistke

Entolóma clypeátum, užitna rdečelistka
Entolóma clypeátum - pogojno užitna

ZNAČILNOST: Od srebrnosive rdečelistke (Entoloma saundersii) se razlikuje po tanjšem, grbičastem, vodenastem klobučku, raste pod jablanami in ima prijeten vonj po moki.

KLOBUK: 4-10 cm, najprej grbičasto izbočen, rahlo zvonast, nato razprt, z manjšo ali izrazitejšo grbico, rjavkast, galdek, včasih napit z vodo in na obrobju nekoliko nažlebkan.

TROSOVNICA: sprva belkasta, nato rožnato rjava, lističi so srednje gosti, pripeti na bet ali pa z zobcem potekajo po betu navzdol.

BET: 6-10 x 1-1.5 cm, valjast, upognjen, gladek, včasih rahlo naguban, vlaknato bleščeč, bel in nima rdečih vlaken, kvečjemu je tu in tam malo rožnat, ko prično odpadati trosi.

MESO: belkasto, vlaknato, rado se napije vode, s prijetnim okusom in vonjem po moki.

TROSI: 8-11 x 7.5-9 µm, okrogli, oglati, z oljno kapljo, trosni prah je rožnato rjavkast.

RASTIŠČE: v travi pod jablanami, hruškami in pod drugim sadnim drevjem, samo v pomladanskem času, razmeroma pogosto.
Čas rasti: -III-IV-V-

UPORABNOST: pogojno užitna, kuhana ali pečena je odlična, primerna za najrazličnejše jedi.

Lahko jo zamenjamo s sorodnimi vrstami, zlasti s trnuljino rdečelistko (Entoloma sepium), ki se ne napije vode, ima rdeča vlakenca na betu, uspeva pa pod rožnicami. Prav tako diši po moki, kot veliko drugih vrst rdečelistk, ki pa niso vse užitne. Sivkasto belkaste rdečelistke z belim betom lahko pomladi dokaj varno pobiramo, kasneje rastoče vrste, zlasti te, ki rastejo v gozdovih, pa so lahko zelo nevarne. Pomladi lahko poberemo še aprilsko rdečelistko (Entoloma aprile), če jo znamo zanesljivo ločiti od podobno obarvanih strupenih vrst, ki imajo tudi rjav ali sivkast bet in klobuk. Zaradi rožnatih trosov bi rdečelistke težko zamenjali z gobami iz drugih rodov.

Avtor fotografije je Slavko Šerod.




Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

Login

Datum zadnje spremembe strani: 03 maj 2012 16:26
 

© 2005-2012, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 1.225 sekundah.