<< Crepidotus mollis, zdrizasta postrančica | Gobe | Cribraria piriformis, hruškasta sitka >>
Crepidótus variábilis (Pers.) P. Kumm. (1871)
Rod: Crepidotus - postrančice
ZNAČILNOST: klobuk je raznolik in sprva zvonast, nato školjkast oz. ostrigaste oblike in pripet stransko na substrat oz. priraščen na osnovo preko kratkega beta, ki kasneje izgine, nekatere gobice pa s površino klobuka dobesedno ležijo na veji in so v celoti vidni lističi.
KLOBUK: do 3 cm širok trosnjak je stranski in pahljačast, sprva zvonast, kasneje školjkast in pripet na substrat s kratkim betom, ki kasneje izgine, površina je najprej polstena in pokrita z redkimi tankimi vlakenci, pozneje gladka, sprva bela in pozneje rjavkasta, klobuček se končno stransko drži veje, rob je valovit.
TROSOVNICA: lističi so v začetku beli, kmalu pa rožnati in rjavkasti oz. cimetno rjavi, žarkasto se širijo od narastišča, kljub vmesnim kratkim lističem bolj redki, razmaknjeni.
BET: je sprva viden in je kratek ter kosmat, pozneje pa izgine, včasih ga sploh ni, klobuček se stransko drži veje.
MESO: belkasto, tanko in kožasto, precej prožno in žilavo, brez posebnega vonja in okusa.
TROSI: 5-6 x 3-3.5 µm, mandljasti, pikčasti, trosni prah je okrasto rjav.
RASTIŠČE: uspeva na ležečih vejah listavcev, če je le dovolj vlage in običajno obraste celo vejo, raste tudi na kupih dračja v vlažnih gozdovih, raste čez vse leto, najbolj pa v rastni dobi poleti in jeseni, je precej pogosta.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
PODOBNE VRSTE: Pri nas uspeva več vrst postrančic, opisani pa je najbolj podobna Crepidotus cesatii, Cesatijeva postrančica, ki jo lahko zanesljivo določimo le z mikroskopom. Pogosta in večja je Crepidotus mollis, zdrizasta postrančica, ki ima bel ali okrast školjkast klobuček, prevlečen s tanko kožico, pod njo pa leži želatinasta plast, lističi so enake barve, vendar so precej tanki in gosti. Bele liste in ekscentrično postavljen bet ima Ossicaulis lignatilis, lesna livača, ki je gladka, raste na trhlih iglavcih, diši po moki, njena užitnost pa ni znana. Na bukovih vejah pa uspeva Tectella patellaris, zastrta pogačica, ki je rjava in do 2 cm široka. Vse omenjene gobe so neužitne.
Foto: Slavko Šerod.
SINONIMI: Agaricus albidus Balb. (1804), Agaricus sinuatus Pers. (1800), Agaricus variabilis Pers. (1794), Agaricus variabilis subsp. duriusculus Sacc. (1880), Agaricus variabilis var. acerinus Lasch (1829), Agaricus variabilis var. albidus (Balb.) Fr. (1821), Agaricus variabilis var. sinuatus (Pers.) Pers. (1801), Agaricus variabilis var. vulgaris Alb. & Schwein. (1805), Claudopus multiformis Murrill (1917), Claudopus variabilis (Pers.) Gillet (1876), Crepidopus variabilis (Pers.) Gray (1821), Crepidotus variabilis var. stercorarius Reichert & Aviz.-Hersh. (1959), Crepidotus variabilis var. trichocystis Hesler & A.H. Sm. (1965), Dochmiopus variabilis (Pers.) Pat. (1887), Hyporrhodius variabilis (Pers.) Henn. (1898), Octojuga variabilis (Pers.) Fayod (1889)
Priprava opisa: Miro Šerod
Crepidotus variabilis, raznolicna postrancica
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 757
