<< Cotylidia pannosa, šopasta párožica | Gobe | Craterellus lutescens, žolta trobenta >>
Crateréllus córnucopioídes (L.) Pers. (1825)
Rod: Craterellus - trobente
ZNAČILNOST: ima značilno trobljasto obliko, tako da klobuček postopoma prehaja v vse bolj ozek bet, ki se tanjša proti dnišču, v dežju je vsa črna, suha pa je sivo rjavkastih odtekov.
KLOBUK: 2-8 cm širok, trobljast, na osredju ima luknjo vse do dnišča beta, suh je rjavkast, sivkast, gladek ali drobno luskat, s podvihanim in nakodranim robom, moker postane črn.
TROSOVNICA: pepelno siva, sprva gladka, v starosti pa nekoliko podolžno nagubana, sivo rjavkasta, v dežju črnikasta, skoraj enakomerno prehaja v bet.
BET: 2-6 cm visok, debel 5-15 mm, izgleda kot obrnjeni stožec, od dnišča se polagoma širi in prehaja v klobuk, gladek, temnejši od trosovnice, star je podolžno rahlo zguban.
MESO: sivo, črnikasto, tanko, nekoliko žilavo, prijetnega vonja in okusa.
TROSI: 10-16 x 6-10 µm, elipsasti, gladki, neamiloidni, trosni prah je belkast.
RASTIŠČE: raste na gozdnih tleh pod listavci, skupinsko, včasih v šopih, pozno poleti in jeseni, dokaj pogosto. Vrsta je mikorizna z iglavci.
Čas rasti: -VIII-IX-X-
UPORABNOST: užitna, dobra, vsestranska, najboljša je za dodatek raznim mesnim jedem, primerna je tudi za sušenje.
PODOBNE VRSTE: Zaradi edinstvene oblike in barve je ne moremo zamenjati s strupenimi gobami. Cantharellus cinereus, siva lisička ima letvičasto trosovnico, podobno kot druge vrste iz istega rodu, sicer je pa podobnih barv. Po obliki ji je najbolj podobna Craterellus undulatus, nagubana trobenta, ki ima poleg sivo rjavih barv še rumenkasto okraste odtenke, zlasti na zgubani trosovnici in betu, je manjša in ima v dnišču poln bet. Obstaja pa še oblika, ki je do 5 cm visoka, vsa bolj ali manj rumena, raste pa na apnenčastih tleh v bukovih gozdovih in je zelo redka.
Foto: Jernej Gradišnik.
SINONIMI: Cantharellus cornucopiae Wallr. [as 'Cantarellus'] (1833), Cantharellus cornucopioides (L.) Fr. (1821), Cantharellus konradii (Bourdot & Maire) Romagnesi (1995), Craterella cornucopioides (L.) Pers. (1797), Craterellus cornucopioides var. crispus Sacc. (1888), Craterellus cornucopioides var. flavicans Sacc. (1877), Craterellus cornucopioides var. mediosporus Corner (1966), Craterellus cornucopioides var. parvisporus Heinem. (1958), Craterellus cornucopioides var. roseus R. Heim (1960), Craterellus fallax A.H. Sm. (1968), Craterellus konradii Bourdot & Maire (1930), Craterellus ochrosporus Burt (1914), Dendrosarcus cornucopioides (L.) Kuntze [as 'cornucopiodes'] (1898), Helvella cornucopioides (L.) Scop. [as 'Elvela'] (1772), Merulius cornucopioides (L.) With. (1792), Merulius purpureus With. (1792), Octospora cornucopioides (L.) Timm (1788), Pezicula cornucopioides (L.) Paulet (1791), Peziza cornucopioides L. (1753), Pleurotus cornucopioides (L.) Gillet (1876), Sterbeeckia cornucopioides (L.) Dumort. (1822), Trombetta cornucopioides (L.) Kuntze (1891)
Craterellus cornucopioides, crna trobenta
seznam×zacetni seznam×nadaljevalni trosovnica×gladka
<< Cortinarius trivialis, navadna koprenka | Obvezni seznam gliv za pridobivanje naziva determinator | Craterellus lutescens, žolta trobenta >>
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 742
