<< Cortinarius mucifluus, slinasta koprenka | Gobe | Cortinarius multiformis, raznolična koprenka >>
(Bull.) Cooke (1867)
Rod: Cortinarius - koprenke
ZNAČILNOST: Ima sluzav, oranžno rjav klobuk, ki je na obrobju svetlejši in bel, sluzav bet ter je prijetnega okusa.
KLOBUK: 5-10 cm, sprva polkrožen, izbočen, s podvihanim robom, nato zravnan, gladek, sluzav, oranžno rjav, v osredju temnejši, suh svetleč, na obrobju pa oranžno rumen.
TROSOVNICA: najprej skoraj bela, z dozorevanjem trosov postaja polagoma rjavkasta. Lističi so srednje gosti, pripeti na bet in nimajo svetlejših ostrink.
BET: 5-10 x 1-1,5 cm, valjast, raven, bel, poln, močno sluzav, pod lističi so vidni ostanki koprene, ki se z odpadlimi trosi rjavo obarvajo.
MESO: belo, brez posebnega vonja in okusa.
TROSI: 12-14 x 5,5-6,5 µm, rjavi z žilnato površino, trosni prah je rjav.
RASTIŠČE: posamično in v skupinah, predvsem pod bori, v jesenskem času, pogosto.
UPORABNOST: dobra, primerna za mešanje z drugimi gobami, vendar v manjših količinah.
Med koprenkami, ki imajo močno sluzav klobuček in bet, ni znanih strupenih vrst. Vsekakor so neužitne manjše, okraste in močno grenke vrste, med katerimi je tudi žolčasta koprenka (Cortinarius vibratilis). Grenkobo že občutimo, če se z jezikom dotaknemo klobučka. Sluzavi koprenki je najbolj podobna mazava koprenka (Cortinarius collinitus), ki ima vijoličasto nadahnjen bet, uspeva pa pod smrekami. Zelo pogosta je navadna koprenka (Cortinarius trivialis), olivno rjavih odtenkov, pri kateri se sluzava prevleka beta marogasto raztrga. Pogosta je tudi nažlebkana koprenka (Cortinarius elatior), z močno nažlebkanim obrobjem. Vrednost teh koprenk ni dovolj preizkušena, zato jih jejmo le v izjemnih primerih.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
