<< Cortinarius amethystinus, ametistasta koprenka | Gobe | Cortinarius armillatus, pasasta koprenka >>
(Fr.) Fr. (1838) syn. Agaricus anomalus Fr. (1818), Dermocybe anomala (Fr.) Wünsche (1877), Cortinarius diabolicus sensu Orton (1983), Cortinarius myrtillinus sensu Cooke (1886), Cortinarius azureus Fr. (1838), Dermocybe azurea (Fr.) Ricken (1915), Cortinarius anomalus var. azureus (Fr.) Krieglst. (1991), Cortinarius lepidopus Cooke (1887), Cortinarius anomalus var. lepidopus (Cooke) J.E. Lange (1940), Cortinarius anomalus f. lepidopus (Cooke) Konrad & Maubl. (1975), Cortinarius azureovelatus P.D. Orton (1958), Cortinarius anomalus f. azureovelatus (P.D. Orton) Nespiak (1975), Cortinarius epsomiensis P.D. Orton (1958), Cortinarius caninus f. epsomiensis (P.D. Orton) Nespiak (1975)
Rod: Cortinarius - koprenke
ZNAČILNOST: pri vseh koprenkah ima velik pomen barva ovojnice na betu in velikokrat je ta razločno prepoznavna, če pa ni, potem pomaga, če trosnjak držimo postrani proti svetlobi in opazujemo bet od roba klobuka proti bazi beta. Kopreno je pri nepravilni koprenki belo in hitro minljivo, klobuk pa ima v vlažnem stanju drugačno barvo kot v suhem.
KLOBUK: širok 3-6 cm, vzbočen, nato pogosto široko grbičast, tanek, svilnato vlaknat, sprva vijolično sivo rjav, nato okrasto rjav, v sredini malo temnejši, suh rahlo lesketajoč in bež barve, vlažen pa modro siv.
TROSOVNICA: lističi so prirasli ali plitvo izrezano prirasli, redkeje so kratko porasli po betu, sprva bledo modro vijoličasti, nato kmalu prsteno do cimetno rjavi.
BET: dolg 7-10 cm, debel 6-12 mm, vitek, valjast, navzdol nekoliko kijasto odebeljen, svilnat, zgoraj vijoličasto moder, navzdol belkast in pasast, okrašen z rumeno okrastimi ostanki ovojnice, koprena je bela in zelo minljiva.
MESO: belkasto z zelo nežnim lilastim odtenkom, le v zgornjem delu beta in v skorji vijoličasto, brez posebnega vonja in okusa.
TROSI: 8-9 x 6-7.5 µm, skoraj okrogli, bradavičasti, trosni prah je rjasto rjav.
RASTIŠČE: raste posamič ali v skupinah v listnatih, redkeje iglastih gozdovih, pri nas je zelo pogosta, pozno poleti in jeseni.
Čas rasti: -VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: užitna.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Priprava opisa: Miro Šerod
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
