<< Coltricia perennis, večni trdikovec | Gobe | Conocybe antipus, vretenasta stožka >>
(Schumach.) P. Karst. (1868) syn. Aldridgea gelatinosa Massee (1892), Coniophora arida var. lurida (P. Karst.) P. Karst. (1882), Coniophora brunnea (J. Schröt.) Falck (1909), Coniophora cellaris (Fr.) J. Kickx f. (1867), Coniophora cellaris Pers. (1822), Coniophora cerebella (Pers.) Pers. (1801), Coniophora cerebella f. campestris Bourdot & Galzin (1928), Coniophora cerebella f. corallina Pilát (1927), Coniophora cerebella f. globularis Pilát (1927), Coniophora cerebella subsp. laxa (Fr.) Bourdot & Galzin (1923), Coniophora cuticularis Pers. (1822), Coniophora gelatinosa (Massee) W.G. Sm. (1908), Coniophora incrustans Massee (1889), Coniophora laxa (Fr.) Quél. (1886), Coniophora lurida P. Karst. (1881), Coniophora luteocincta (Berk.) Cooke (1889), Coniophora membranacea DC. (1815), Coniophora membranacea var. leioplaca Pers. (1822), Coniophora piceae Černý (1976), Coniophora puteana f. laxa (Fr.) J. Erikss. (1948), Coniophora puteana subsp. areolatum (Fr.) Fr. (1874), Coniophora puteana var. areolata (Fr.) P. Karst. (1882), Coniophora puteana var. cellaris (Pers.) Massee (1889), Coniophora puteana var. cerebella (Pers.) Sacc. (1881), Coniophora puteana var. rimosa Peck (1891), Coniophora puteana var. tuberculosa Peck (1891), Corticium cellare (Pers.) Sacc. (1877), Corticium luteocinctum (Berk.) Cooke (1880), Corticium puteanum (Schumach.) Sacc. (1877), Corticium puteanum var. areolatum Fr. (1874), Fibrillaria ramosissima Sowerby (1803), Himantia ramosissima (Sowerby) Sacc. (1899), Hypochnus brunneus (J. Schröt.) Sacc. (1888), Hypochnus laxus (Fr.) P. Karst. (1882), Merulius polychromus Petch (1917), Thelephora cerebella Pers. (1801), Thelephora laxa Fr. (1828), Thelephora luteocincta Berk. (1872), Thelephora puteana Schumach. (1803), Thelephora puteana var. areolata Fr. (1828), Thelephora puteana var. cellaris Fr. (1828), Thelephora puteana var. cerebella (Pers.) Fr. (1828), Thelephora puteana var. colliculosa Fr. (1828), Tomentella brunnea J. Schröt. (1888)
Rod: Coniophora - lesomorke
ZNAČILNOST: poleg splošno znanega hišnega lesomora (Serpula lacrymans) k nevarnim hišnim gobam v zgradbah spada tudi mokrotna lesomorka, ki pa jo lahko najdemo tudi v naravi. Goba ima skorjasto obliko, njena trosovnica pa je grobo bradavičasta in ne mrežasto zgubana, kot pri nekaterih podobnih gobah ter ne solzi. Je zelo škodljiva goba, gniloživka, ki raste na vlažnih mestih lesenih zgradb in povzroča trohnobo lesa. Za svoj razvoj potrebuje vlago, če le te ni, pa odmre.
KLOBUK: nima klobuka, trosnjaki pa so široki od 5 do 20 cm, popolnoma razliti, tanki, opnasti ali skorjasti, okrogli, večinoma bradavičasti ali skoraj gladki, najprej rumeno rjavkasti, nato olivno rjavi do temno rjavi, vedno z belo, belkasto ali rumenkasto, precej široko vatasto obrobo.
TROSOVNICA: trosovnica je bradavičasta in je na površini gobe, v njej se razvijejo skoraj jajčasti trosi.
BET: ga nima, goba se priraste na leseno osnovo.
MESO: neužitno, trdo, vonj po zatohlosti.
TROSI: 10-15 x 6-9 µm, gladki, elipsasti oz. jajčasti, trosni prah je rumeno rjav.
RASTIŠČE: raste precej skrito od pomladi do zime v vseh tipih gozda na odmrlem lesu listavcev in iglavcev, pogosto pa tudi v zgradbah na obdelanem lesu.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Podoben ji je neužiten hišni lesomor (Serpula lacrymans), ki se razlikuje po rumeno rjavih do rdečkasto rjavih ter na himeniju nepravilno jamičastih trosnjakih, ki imajo pogosto sivkasto vijoličast rob.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Priprava opisa: Miro Šerod
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
