<< Clavariadelphus pistillaris, Veliki kijec | Gobe | Clavulina cinerea, Siva grivača >>
(Quél.) Donk (1933)
Rod: Clavariadelphus (Kijci)
ZNAČILNOST: Je precej manjši od Velikega kijca (Clavariadelphus pistillaris), od njega pa ga razlikujemo po ravno odsekanem temenu, kjer je celo nekoliko udrt.
TROSNJAK: 6-15 x 2-9 cm, od dnišča proti vrhu se polagoma širi, je gladek in podolžno nekoliko zguban, okrasto rumen ali rjavkast, včasih z oranžnimi odtenki, vrh pa je raven in rahlo udrt.
TROSOVNICA: pokriva zunanjo površino in se končuje na kratkem betu. Na dotiku z lugom (KOH) reagira rdeče.
BET: 0,5-1,5 cm širok, dnišče je obdano z belim micelijem, proti vrhu se polagoma širi in prehaja v trosovnico.
MESO: belo, sprva trdo, kasneje postane mehko in precej žilavo, prijetno diši in ima sladkast okus.
TROSI: 9-13 x 5-7 mikronov, elipsasti, gladki, s tankimi stenami, neamiloidni, trosni prah je belkasto rumen.
RASTIŠČE: skupinsko, v mešanih in iglastih gozdovih, poleti in v jeseni, pojavlja se bolj redko.
UPORABNOST: dobra, primeren je za mešanje z drugimi gobami, vendar ga je škoda pobirati.
Po obliki mu je nekoliko podobna Čokata žilolistka, prej so jo imenovali tudi Čokata lisička (Gomphus clavatus), ki je podobne velikosti, pogosto betičasta z ravnim temenom, okrasto rjavih odtenkov, mlada ima vijoličasto trosovnico, ki je prepredena s tankimi, žilastimi grebeni in je odlična užitna goba. Žal pa je ponekod redka. Raste tudi v šopih. Kadar ima tanjše meso in uhljasto obliko, spominja bolj na lisičko (Cantharellus). Odsekanega kijca ne moremo zamenjati s strupenimi gobami, obstaja pa še nekaj manjših vrst kijcev, ki niso primerni za uživanje.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
