<< Chroogomphus helveticus, švicarski polžar | Gobe | Ciboria batschiana, želodov kelihovec >>
(Schaeff.) O.K. Mill. (1964)
Rod: Chroogomphus - polžarji
ZNAČILNOST: To pod bori rastočo gobo bomo spoznali po gladkem klobučku, po debelih, razmaknjenih lističih, ki se spuščajo daleč po betu navzdol in po bakreno rdečkastih barvah.
KLOBUK: 3-10 cm, najprej je zvonast, s podvitim robom, izbočen, grbast, nato zravnan, ravno razprt, star pa z udrtim osredjem, gladek, vlažen je lepljiv, suh pa bleščeč, bakreno rjave barve.
TROSOVNICA: sprva okrasto rožnate barve, kmalu potemni, lističi so debeli, široki, močno razmaknjeni in potekajo daleč po betu navzdol.
BET: 4-8 x 0,8-1,5 cm, valjast, včasih proti dnišču tanjši ali pa debelejši, različno oblikovan, vlaknat, enake barve kot klobuk, le dnišče je običajno močno rumeno.
MESO: rumenkasto, trdno, v dnišču beta zlato rumeno, brez posebnega vonja in okusa.
TROSI: 16-22 x 6-8 µm, vretenasti, gladki, temno rjavi, trosni prah je črnikasto rjav.
RASTIŠČE: pod iglavci, skupinsko pod bori, od poletja do pozne jeseni, razmeroma pogosto, vendar v malih količinah.
UPORABNOST: dober, primeren za mešanje z drugimi gobami.
Zamenjamo ga lahko s švicarskim polžarjem (Chroogomphus helveticus), ki raste pod smrekami in cemprini (Pinus cembra), ima pa vedno suh, vlaknat, polsten in luskat klobuk. Le zelo star postane nekoliko lepljiv. Ves je lepo oranžno obarvan. Po obliki so polžarjem podobni slinarji (Gomphidius), ki pa imajo mladi močno slinavo, sluzasto prevleko, katero lahko skupaj s kožico odstranimo. Med polžarji in slinarji ni strupenih vrst. Kljub lističem pa jih zaradi nekaterih, pod mikroskopom vidnih značilnosti štejemo med gobe s cevasto trosovnico.
Avtor fotografije je Dejan Valh.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
