<< Cerocorticium molare, hrastov voščenec | Gobe | Chamaemyces fracidus, orošeni nogavičar >>
(Bull.) Bataille (1908) syn. Suillus piperatus (Bull.) Kuntze (1898)
Rod: Chalciporus - bakrenopori
ZNAČILNOST: podobna polstenkam (Xerocomus), majhna in pekoča cevarka z rdeče rjavimi luknjicami na trosovnici in tankim, v dnišču močno rumenim betom.
KLOBUK: 3-5 cm, vzbočen, blazinast, gladek in svetleč, moker nekoliko lepljiv, okrasto rjavkastih barv.
TROSOVNICA: zgrajena iz navpičnih cevk, ima oglate neenake luknjice rdečkasto rjave barve, temnejše od površine klobučka.
BET: 3-4 x 0,5-1 cm, valjast, gladek, rjavkast, proti dnišču nekoliko zožen in obdan z živo rumenimi micelijskimi vlakenci.
MESO: v betu je citronasto rumeno, drugod pa mesnato rdeče, brez posebnega vonja, poprasto pekočega okusa.
TROSI: 8-11 x 3-4 µm, vretenasti, trosni prah je rjavo rdeč.
RASTIŠČE: pod iglavci, pogosto pod smrekami, od poletja do pozne jeseni. Razmeroma pogost.
UPORABNOST: ni zelo strupena, gastrointestinalni sindrom - zastrupitev prebavil.
Med cevarkami ni zelo strupenih gob. Če odštejemo pekoči bakrenopor (Chalciporus piperatus), so vse majhne cevarke bolj ali manj užitne. Med večjimi cevarkami - gobani - najdemo strupene vrste med takimi, ki imajo rdečo spodnjo stran trosovnice. Razen grenkih vrst so tudi gobani z rumenimi luknjicami užitni.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
