(preusmerjen od Gobe.CalvatiaExcipuliformis)
<< Lycoperdon echinatum, ježasta prašnica | Gobe | Lycoperdon lividum, pašniška prašnica >>
Lycopérdon excipulifórme (Scop.) Pers. (1801)
Rod: Lycoperdon - prašnice
ZNAČILNOST: raste v gozdovih, pa tudi v travi, često postane preko 15 cm visoka, običajno ima podolžno naguban, sterilen bet, mlada pa je prekrita z igličastimi bradavicami.
TROSNJAK: je v celoti 4-17 cm visok, kot narobe obrnjena hruška, včasih s širokim in dolgim betom, glavati del s trosovnico je tudi do 10 cm širok, s sploščenim temenom, zunanja ovojnica je sprva bela, nato rjavkasta in najprej prekrita s krhkimi bodicami, ki pri stari gobi odpadejo, tudi notranja ovojnica je najprej bela, nato pa rumenkasta in končno rjava.
TROSOVNICA: sprva bela, nahaja se v glavatem delu trosnjaka in se pri prašnicah imenuje gleba, ko trosi prično zoreti, porumeni, pozneje pozeleni, končno pa porjavi in se spremeni v trosni prah, ki uhaja iz odprtine na vrhu gobe.
BET: je spodnji sterilni del trosnjaka, različno oblikovan, valjast, običajno je podolžno zguban, proti dnišču ožji, dnišče obdaja štrenasti splet micelija, večkrat postane bet proti glavatemu delu trosnjaka nekoliko ožji.
MESO: belo, gleba je krhka in mehka, prijetnega vonja in okusa, v betu je žilavo.
TROSI: 4-5.5 µm, okrogli, bradavičasti, trosni prah je rjav.
RASTIŠČE: na gozdnih tleh, na obronkih gozdov v travi, redko na pašnikih, v skupinah, od poletja do pozne jeseni, pogosto.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: mlada užitna, dobra, dokler je gleba še bela. Sterilni del gobe je težko prebavljiv.
PODOBNE VRSTE: Zamenjava je možna s podobno oblikovanimi prašnicami, ki so pa mlade vse užitne. Lycoperdon mammiforme, zastrta prašnica je do 7 cm visoka, bela, hitro zožena proti dnišču, kjer so kožasti ostanki debelega ovoja, ki sprva kot krpice prekriva površino gobe, kasneje pa odpade. Tudi Lycoperdon perlatum, betičasta prašnica je včasih zelo velika in zaradi igličastih bradavic podobna visoki plešivki. Tudi Lycoperdon pratense, travniška prašnica ima sprva igličaste bradavice, doseže do 6 cm višine, značilno pa je skoraj ravno, potlačeno teme, raste na travnikih in pašnikih, kjer se bomo srečali s številnimi podobnimi vrstami gob.
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Calvatia elata (Massee) Morgan (1890), Calvatia excipuliformis (Scop.) Perdeck (1950), Calvatia excipuliformis f. brevipes (Hollós) Kreisel (1962), Calvatia excipuliformis f. capitata (Hollós) Kreisel (1962), Calvatia excipuliformis f. elata (Massee) Kreisel (1962), Calvatia excipuliformis f. pistilliformis (Bonord.) Kreisel (1962), Calvatia excipuliformis var. alpina (Th. Fr.) F. Šmarda (1958), Calvatia excipuliformis var. apiocarpa (Hazsl.) F. Šmarda (1958), Calvatia excipuliformis var. boletiformis (Hazsl.) F. Šmarda (1958), Calvatia excipuliformis var. brevipes (Hollós) F. Šmarda (1958), Calvatia excipuliformis var. obclaviformis Zerova (1963), Calvatia excipuliformis var. pistilliformis (Bonord.) F. Šmarda (1958), Calvatia excipuliformis var. pseudoflavescens (Hollós) F. Šmarda (1958), Calvatia saccata (Vahl) Morgan (1890), Calvatia saccata var. aculeata (Rostk.) Hollós (1903), Calvatia saccata var. alpina Th. Fr. (1920), Calvatia saccata var. apiocarpa Hazsl. (1874), Calvatia saccata var. brevipes Hollós (1901), Calvatia saccata var. capitata Hollós, Calvatia saccata var. pistilliforme (Bonord.) Hollós (1904), Calvatia saccata var. pseudoflavescens Hollós, Handkea excipuliformis (Scop.) Kreisel (1989), Lycoperdon boletiforme Batsch (1783), Lycoperdon bovista var. excipuliforme (Scop.) Lightf. (1777), Lycoperdon caelatum var. flavescens (Rostk.) Rabenh. (1844), Lycoperdon elatum Massee (1887), Lycoperdon excipuliforme f. flavescens Quél. (1873), Lycoperdon excipuliforme var. autumnale Alb. & Schwein. (1805), Lycoperdon excipuliforme var. flavescens (Quél.) Rea (1922), Lycoperdon excipuliforme var. platense (Speg.) Speg. (1888), Lycoperdon gemmatum subsp. excipuliformis (Scop.) Speg. (1881), Lycoperdon gemmatum var. excipuliforme (Scop.) Fr. (1836), Lycoperdon gemmatum var. platense Speg. (1881), Lycoperdon pistilliforme Bonord. (1857), Lycoperdon polymorphum var. excipuliforme Scop. (1772), Lycoperdon proteus var. excipuliforme (Scop.) Bull. (1791), Lycoperdon proteus var. exipuliforme (Scop.) Bull. (1791), Lycoperdon pyriforme var. excipuliforme (Scop.) Desm. (1843), Lycoperdon saccatum Vahl (1794), Lycoperdon saccatum f. boletiformis Hazsl., Lycoperdon saccatum var. apiocarpum (Hazsl.) Sacc. & Traverso (1912), Lycoperdon saccatum var. brevipes (Hollós) Sacc. & Traverso (1910), Lycoperdon saccatum var. capitatum Hollós (1904), Lycoperdon saccatum var. pseudoflavescens (Hollós) Sacc. & Traverso (1910), Utraria excipuliformis (Scop.) Quél. (1886), Utraria excipuliformis var. flavescens Quél. (1873), Utraria saccata (Vahl) Quél. (1894)
Lycoperdon excipuliforme, visoka prasnica
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1710
