<< Bonomyces sinopicus, žaltava livčica | Gobe | Bovista plumbea, sivokožni kadilček >>
Bovísta nigréscens Pers. (1794)
Rod: Bovista - kadilčki
ZNAČILNOST: je goba jajčaste oblike, njena posebnost pa je, da se zreli trosnjak loči od micelija in se prosto valja po travniku.
KLOBUK: trosnjak je kroglast, 3-6 cm, sprva bel in skoraj gladek, pozneje se razdeli v drobna polja in večinoma odpade od notranje ovojnice, še preden trosnjak popolnoma dozori ali pa se delno ohrani kot tanka temno rjava skorja na notranji ovojnici. Bela vrhnja plast oziroma ovojnica (eksoperidij) se ne da luščiti, ampak kasneje razpade, notranja ovojnica (endoperidij) je pergamentasta, svetleča, je najprej bakrene barve, pozneje rdeče ali sivo rjava, končno pa postaja vse bolj črna. Zreli trosnjaki se ločijo od micelija in se prosto valjajo po tleh, povsem zrela goba pa se na temenu široko odpre in razcefra.
TROSOVNICA: trosovnico sestavlja celotna notranjost gobe, ki je sprva bela in trdna, nato spreminja barvo in postane bakrenkasta, z dozorelostjo trosov pa počrni in se upraši.
BET: ne obstaja.
MESO: sprva belo in mlado užitno, dokler je sredica (gleba) bela, pozneje počrni, mlado lepo diši kot poljski kukmak, je prijetnega okusa, ko pa se postopno spremeni v kakavno rjavo prašno maso, pa ni več užitno.
TROSI: 4.2-6 µm, okrogli, bradavičasti, s 5-8 µm dolgim pecljem (ostankom sterigme) in osrednjo vakuolo, trosni prah je temno rjav.
RASTIŠČE: uspeva na suhih in kislih travnatih zemljiščih, kjer ne uporabljajo umetnih gnojil, najraje na sončnih gorskih pašnikih, redkeje v nižini, od maja do jeseni, precej pogost.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-
UPORABNOST: mlada užitna, dokler je sredica bela, ovojnico pa je potrebno zavreči.
PODOBNE VRSTE: Podobna sta Bovista plumbea, sivokožni kadilček in Bovista graveolens, panonski kadilček. Imata isto značilnost, namreč, da se zreli trosnjak loči od micelija in se prosto valja po travniku. Bovista plumbea, sivokožni kadilček ima gladke trose. Pri zrelih trosnjakih se zunanja ovojnica odlušči od notranje kot jajčna lupina, notranja ovojnica je motno sive barve in ni bleščeča, ustje, skozi katero uhaja trosni prah, pa je ožje in pravilneje oblikovano. Bovista graveolens, panonski kadilček pa raste skoraj vedno na njivah, žitnih poljih in v vrtovih, je ponavadi nekoliko manjši, trosni pecelj (sterigma) je močno ukrivljen, zanesljivo pa ga razlikujemo od zgoraj omenjenih dveh kadilčkov le s preiskavo zrelih trosov.
Foto: Slavko Šerod.
SINONIMI: Bovista montana Morgan (1892), Bovista nigrescens subsp. tenella Sacc. (1882), Bovista nigrescens var. asperispora Moesz (1938), Bovista nigrescens var. montana (Morgan) F. Šmarda (1958), Bovista nigrescens var. tenella (Sacc.) Sacc. (1888), Globaria nigrescens (Pers.) Quél. (1873), Lycoperdon nigrescens (Pers.) Vittad. (1842), Sackea nigrescens (Pers.) Rostk. (1839)
Priprava opisa: Miro Šerod
Bovista nigrescens, jajcasti kadilcek
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 200
