<< Boletus satanas, Vražji goban | Gobe | Bovista nigrescens, Jajčasti kadilček >>
(Schaeff.) Kreisel (1984) => Bondarzewia montana (Quél.) Singer (1984)
Rod: Bondarzewia (Bondarčevke)
ZNAČILNOST: Iz skupnega dnišča poženejo številni pahljačasti klobučki, ki tvorijo do pol metra velik grm, drug nad drugim nanizanih rjavih pahljač ali loput. Raste na koreninah jelk.
KLOBUK: Posamezne pahljače so zraščene med seboj, so do 20 cm široke in do 3 cm debele, bolj ali manj gladke površine, okrasto rjavih odtenkov, s koncentričnimi rjavimi pasovi.
TROSOVNICA: sprva bela, nato okrasta, do 1 cm dolge cevke imajo dokaj velike, oglate luknjice, ki na pritisk ne počrnijo, so najprej sivkaste, kmalu okraste in potekajo postopoma po betu navzdol.
BET: 6 cm dolg, debel, močan, olesenel, nosi številne klobuke, bel in nekoliko žametast.
MESTO: belo, sprva precej mehko, drobljivo, kasneje je trše, ima nekoliko greneč okus, na pritisk pa ne počrni.
TROSI: 5-7 mikronov, okrogli, bradavičasti ali letvičasti, bodice so do 1 mikrona visoke in močno amiloidne. Trosni prah je bel.
RASTIŠČE: na koreninah starih jelk, zajedalsko, tako da se napadeno drevo kmalu izčrpa in propade, poleti in v jeseni, ni pogosto.
UPORABNOST: mlada je užitna, primerna je za mešanje z drugimi gobami, manj pa za samostojne gobje jedi.
Zamenjamo jo lahko s Črnečo velezraščenko (Meripilus giganteus), dokler se je ne dotaknemo. Velezraščenka na pritisnjenih mestih močno počrni in je tudi užitna. Velika zraščenka (Grifola frondosa) ne počrni, vendar so posamezni, pahljačasti klobučki znatno ožji, raste pa najraje na hrastih in kostanjih.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
